• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Akcija pa taka!

Eta Kamnik se v sodelovanju z agencijo BPCS predstavlja z akcijo »Hrana: vrednota ali objestnost?« Gre pravzaprav za družbeni eksperiment, v katerem so pobudniki akcije preverjali odziv potrošnikov na zmanjšano vsebino izdelka za isto ceno. Poglejte si njihov odziv.

Akcija je nastala na podlagi dejstva, da vsako leto zavržemo približno tretjino proizvedene hrane. V to »verigo« smo vpeti kupci, gostinci, trgovine, predelovalci in kmetje. V upanju, da bi se začeli zavedati te problematike in hkrati moči, ki jo imamo kot posamezniki pri njenem reševanju, so v Eti Kamnik pred svetovnim dnevom hrane izvedli »družbeni eksperiment«. Potrošnikom so na policah megamarketa Interspar v ljubljanskem Cityparku minulo soboto ponudili Naturetine izdelke s 33 odstotki manj vsebine za isto ceno. Toliko proizvedene hrane namreč tako ali tako zavržemo. Na tem mestu pa sledi zasuk. Podjetje se je odločilo manjkajočih 33 odstotkov (in še nekaj več) podariti tistim, ki hrano resnično potrebujejo. Etino pobudo je podprl tudi Spar Slovenija, ki na problematiko zavržene hrane opozarja z akcijo »Zavrzimo slabe navade«.

Po opažanju Mihe Bevca, kreativnega direktorja v agenciji BPCS, je odnos potrošnikov do prehranskih izdelkov nenavaden. Preučujemo namreč letake trgovcev, da bi privarčevali kakšen evro, čez nekaj dni ali tednov pa zajeten del svojega nakupa zavržemo, pri čemer se tega niti ne zavedamo. »Statistične podatke o zavrženi hrani na eni strani in lačnih množicah na drugi, s katerimi nam enkrat letno postrežejo mediji in posamične akcije ozaveščanja, brez slabe vesti spregledamo. Nikoli pa ne spregledamo dobre ponudbe. Z Natureto smo šli zato korak dlje in ob svetovnem dnevu hrane pripravili družbeni eksperiment, v katerem smo količino zavržene hrane prikazali kar na lastnih izdelkih, te pa potrošnikom ponudili v navidez privlačni promociji na prodajnem mestu. Tam, kjer smo najbolj občutljivi na to, koliko hrane dobimo za svoj denar,« je za MM povedal Bevc.

Kot vidite sami, kupci vsekakor niso bili zadovoljni s tem, da so za isto ceno dobili manjšo količino izdelka. Pogled na tretjino prazne kozarčke je osupljiv in po besedah pobudnikov akcije ponuja nov pogled na to, kako se vedemo do osnovnih človekovih dobrin. Po podatkih Statističnega urada Slovenije smo leta 2016 v Sloveniji zavrgli 74 kilogramov hrane na prebivalca, od tega v gospodinjstvih kar 48 odstotkov.