• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Nakupovanje v letu 2028

Veleblagovnica House of Fraser, ena od največjih in najbolj ikoničnih britanskih blagovnih znamk, je pred kratkim napovedala, da bodo v naslednjih mesecih zaprli 31 trgovin (od skupno 69 trgovin na celotnem otoku). To je še eden od velikanov, ki zapira vrata svojih fizičnih trgovin, strokovnjaki pa napovedujejo temno prihodnost tudi za druge.

01.jpg

Že nekaj let je opazen trend, da z naraščanjem spletne prodaje in spreminjanjem vedenja potrošnikov izredno upada prodaja v fizičnih trgovinah. Kot na primer v britanskem House of Fraser, ki posluje že od leta 1849, kjer bo z zaprtjem 31 poslovalnic izgubilo službo več kot šest tisoč ljudi. Na ulicah vidimo prazne trgovske prostore in v nakupovalnih središčih prazna parkirišča. V Veliki Britaniji veliko trgovcev zmanjšuje število trgovin, nekateri so celo popolnoma prekinili s poslovanjem. Marsikateri trgovec je zelo zaskrbljen, nekateri strokovnjaki pa celo napovedujejo konec fizičnih trgovin v prihodnosti. Nihče ne ve točno, kaj nas čaka v prihodnosti. Vsekakor pa se boj med spletnimi in fizičnimi trgovinami zaostruje in nadaljuje.

Nakupovalna izkušnja z dodatki

»Priča smo veliki preobrazbi in revoluciji v prodaji. Fizične trgovine so še vedno v porastu, vendar bistveno manj kot spletne trgovine,« navaja revija Forbes. Res bo v prihodnosti manj trgovin in trgovci se bodo morali prilagoditi novim trendom in tehnologijam. »Trgovina je v prehodnem obdobju, saj kupci zdaj dobijo vse na spletu. Zato potrebujejo izkustveni razlog za obisk trgovine,« je za časopis Metro povedal Fabio Torlini, direktor za regijo Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike pri digitalni izkušenjski platformi WP Engine. »Zato vedno več blagovnih znamk nudi dodatne storitve, ki dopolnjujejo nakupovalno izkušnjo.«

Zgodovinsko gledano so fizične trgovine srce naših mest. Zato kar štirje od petih kupcev pravijo, da bi jih pogrešali, če ne bi več obstajale. Tako ugotavljajo raziskave, ki jih je naročila Visa. Tudi jaz osebno bi jih pogrešala, čeprav jih dandanes le redko obiščem, še posebej za večje nakupe. Na Amazonu imam večjo izbiro, boljše cene in hitro dostavo – če se mi zelo mudi, mi lahko naročeno dostavijo le v nekaj urah, skoraj vedno pa že naslednji dan. Ne vidim razloga, da bi po Londonu prehodila kilometre v iskanju izdelka, za katerega moram nato še čakati v dolgi vrsti in si ga sama dostaviti domov. Za prvi nakup potrebujem nekaj minut, za drugega nekaj ur.

Pametne garderobe z magičnimi zrcali

Kljub pesimističnim napovedim pa nekateri ne napovedujejo konca fizičnim trgovinam, temveč le njihov digitalni razvoj oziroma posodabljanje. Trgovci, ki se bodo temu prilagodili, bodo preživeli. Westfield, veriga velikih nakupovalnih središč, vsekakor verjame v prihodnost trgovin in je v širjenje svojih prostorov v Londonu letos vložila 600 milijonov britanskih funtov. Pred kratkim je javnosti predstavila projekt »Destinacija 2028«, ki so ga sestavili skupaj s futurologom in inovatorjem modne tehnologije. Po tej zamisli je njihovo nakupovalno središče prihodnosti hiperpovezano mikro mesto, ki ob vstopu s pomočjo skenerjev za oči »preberejo« informacije o obiskovalcu in mu med drugim na podlagi preteklih nakupov predlagajo hitrejše poti okoli nakupovalnega središča.

Trgovine bodo imele pametne garderobe z magičnim ogledalom za kupce, da bodo lahko virtualno pomerili obleke. In pametna stranišča, ki zaznavajo dehidracijo in prehranske potrebe ter opomnijo kupce, da se okrepčijo. V nakupovalnem središču bodo tudi viseči senzorični vrtovi, pešpoti z umetno inteligenco in območja za počitek ter meditacijo. Vse to bo sestavni del nakupovalnega središča prihodnosti, navaja Metro.

Vse manj čakalnih vrst

Uspešne digitalne blagovne znamke, kot sta Asos in Boohoo, ki nimajo fizičnih trgovin, z izjemno hitrostjo izdelujejo nova oblačila. Tradicionalni trgovci so zato prisiljeni izboljšati uporabniško izkušnjo. Zara je na primer pred kratkim posodobila svoje trgovine v Westfield Stratfordu v Londonu. Med drugim ima njihova digitalna trgovina dve avtomatizirani točki za prevzem spletnih naročil, ki se zanašajo na robotske roke, ki organizirajo in oddajo 2400 paketov hkrati. Poleg tega imajo točke, kjer sami opravimo plačilo, ki samodejno prepoznajo kupljene izdelke in potrebujejo le potrditev na zaslonu, preden plačamo s kartico ali pametnim telefonom. Ta storitev je ena od pomembnejših, saj po raziskavi Medallie, programske platforme za upravljanje povratnih informacij o strankah, med več kot osem tisoč potrošniki v Veliki Britaniji kar 24 odstotkov to storitev pričakuje kot standardno.

Microsoft se menda ukvarja s tehnologijo, ki naj bi se popolnoma znebila potrebe po blagajnah in vrstah za plačilo, ki bo tekmovala z Amazonovo avtomatizirano prehrambeno trgovino Go v Seattlu, kjer lahko kupci vzamejo, kar hočejo in preprosto odidejo ven. Microsoft razvija podoben sistem nakupovanja, ki spremlja, kaj kupci dodajo v svoje košare. S tem bo odpravljena ena od večjih težav, zamudno plačevanje na koncu. Pri Uberju in drugih taksijih, ki jih v Londonu naročimo preko mobilnih aplikacij, je za nas prav to najboljša plat – na koncu poti preprosto odidemo iz avta, saj je plačilo avtomatsko. Ne predstavljamo si več, da bi taksi plačevali s kartico ali celo gotovino na licu mesta.

Nič več razprodanih izdelkov?

Druga velika »bolečina« kupcev so razprodani izdelki. Nova aplikacija Browzzin, ki temelji na umetni inteligenci, omogoča kupcem, da izsledijo izdelke, ki jih ni mogoče digitalno odkriti oziroma so na spletu označeni kot »razprodani«, vendar so na voljo v bližnjih fizičnih trgovinah. Ko Browzzin najde izdelek, obvesti stranko, da je pripravljen za prevzem, in tako pripelje ljudi v fizične trgovine.

Obogatena realnost bo vsekakor preoblikovala trgovine. Mastercard si na primer želi, da bi imele vse garderobe modnih trgovin v Veliki Britaniji njihovo pametno ogledalo – ta kupcem omogoča plačilo z dotikom ogledala z bančno kartico, pametnim telefonom ali pametno uro preko njihove digitalne platforme Masterpass. Interaktivno steklo prepozna izdelke, ko se prinesejo v sobo, preko RFID (radiofrekvenčne identifikacije) oznake, kar pomeni, da deluje tudi kot osebni nakupovalec, saj lahko priporoča velikost, barve in druge vrste. Kupec lahko preko ogledala tudi pokliče trgovsko osebje, da prinese druga oblačila. V sobi lahko tudi prilagodimo svetlobo in celo predvajamo glasbo po želji. Magična zrcala Mastercarda že uporabljajo številni ameriški trgovci, med drugim tudi Levi's.

Amazon je tudi že patentiral pametno ogledalo, ki uporablja »mešano realnost« in nas obleče v virtualna oblačila in postavi na virtualno lokacijo. Ogledalo uporablja zaslone, kamere in projektorje za ustvarjanje in projiciranje našega avatarja za brezskrbno nakupovanje.

Propadle bodo le dolgočasne trgovine

Le čas bo pokazal, ali bo nova tehnologija zaustavila zapiranje trgovin. Revija Forbes v enem od člankov navaja, da pravzaprav »fizične trgovine ne bodo propadle, propadle bodo le dolgočasne fizične trgovine«. In obrazloži, da »trgovine niso več le prostor, kjer se kupi izdelek, trgovina prihodnosti kupca navdihuje in mu omogoča, da izkusi blagovno znamko. Če nekaj kupimo v Warby Parker, trgovini z največjim prometom v ZDA (takoj za Applom), ne bomo odšli ven z njihovimi očali, ker nam jih pošljejo pozneje po pošti. Izkušnja je prav tako pomembna kot transakcija. Warby Parker želi, da spoznamo njihovo blagovno znamko, njihovo vizijo in ljudi.« 

Idealna kombinacija: človek in stroj, ki delata skupaj

»Tehnologija sama ne more dosledno zagotavljati dobrih storitev, tehnologija, zasnovana za obogateno človeško izkušnjo, pa lahko vedno preseže pričakovanja,« je za Adweek povedal Warwick Heatwood, strateški direktor pri ameriški agenciji SET, specializirani za ustvarjanje doživetij. »Človek in stroj, ki delata skupaj, sta najbolj učinkovita metoda za rast trgovin. Stebri sodobne spletne trgovine – Amazon, Google in Alibaba – so zato tudi že začeli vlagati v fizične trgovine. Ljudje potrebujemo resnične, otipljive izkušnje.«

Članek je bil objavljen v avgustovski, 447. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]