• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Produkcijski studio kot podpora agencijski odličnosti

Lasten produkcijski studio je pomembna konkurenčna prednost oglaševalske agencije AV studio. Iz skromnih začetkov v domači garaži ustanovitelja je z leti postal ključnega pomena pri zagotavljanju celostnih rešitev za naročnike.

Obiskali smo tudi kreativni oddelek agencije, ki tesno sodeluje s produkcijo. Takoj po prihodu vas pozdravi zgornji napis. Foto: Črt Piksi

Na vroč avgustovski četrtek smo obiskali največji produkcijski studio v Sloveniji. Na površini 900 kvadratnih metrov se razprostirajo fotografski studio, studio za videoprodukcijo in tudi oddelek 3D-oblikovanja. Prostori so del velenjske poslovne enote agencije AV studio, ki ima sicer pisarno tudi v Ljubljani. »Tudi marsikateri naročnik agencije ne ve, kaj imamo. Potem pa ... presenečenje!« nas sprejme Jure Tovrljan, kreativni direktor v agenciji AV studio. Odgovor na vprašanje, zakaj naj ima kreativna agencija lasten studio, je preprost: naročnikom želijo omogočiti 360-stopinjsko produkcijo, torej celoten proces, od ideje tržnokomunikacijske akcije in strategije komuniciranja do produkcije, svetovanja, postavitve spletnih mest, programiranja, digitalnega nastopa ter seveda fotografije in videa. Skratka, nabor storitev za celosten marketinški nastop naročnika v lastnih prostorih. V spodnjem nadstropju je studio, le nekaj korakov stran v zgornjem nastropju pa sta kreativni in oblikovalski oddelek. »Vsi smo se že soočili s situacijo, ko je ideja na papirju in predstavitvi zvenela odlično, potem pa smo iz produkcije prejeli končni izdelek in to ni bilo čisto to,« se nam pri ogledu pridruži izvršna direktorica AV studia Nina Obradovič.

»Ni nam treba takoj podirati scen, ker bi zaradi pomanjkanja prostora ali časa hiteli z drugim projektom. Tudi vikende lahko v izrednih primerih bolje izkoristimo,« trdi direktorica projektov Dunja Bibianko Marovt.

Praktično, fleksibilno in hitro

Čeprav je bila ob našem obisku še dopustniška sezona, pa studio ni sameval. V njem so bile še vedno kulise za fotografiranje izdelkov blagovne znamke Phillips, snemanje video oglasa za kozmetične izdelke Dr. Organic, sveže pripravljena pa je na fotografiranje čakala kuhinjska scena za Gorenje, enega od večjih od sicer več kot 200 naročnikov AV studia. »Ni nam treba takoj podirati scen, ker bi zaradi pomanjkanja prostora ali časa hiteli z drugim projektom. Tudi vikende lahko v izrednih primerih bolje izkoristimo,« nam pestro scenografijo razloži Dunja Bibianko Marovt, direktorica projektov v agenciji. Njihove izkušnje namreč kažejo, da scen iz določenih razlogov ni treba vedno podreti še isti dan. Ob tem smo bili radovedni, koliko fotografij na dan sploh »zmore« studio s tolikšnimi kapacitetami. Obradovičeva nam pojasni, da je količina odvisna od različnih oblik produkcij, saj ima vsaka svoje posebnosti. »Včasih za produkcijo tehnično ali vsebinsko zahtevne in specifične vrhunske fotografije potrebujemo tudi več kot dan, pri čemer ti projekti tečejo vzporedno s projektom, v okviru katerega lahko v enem dnevu nastane več kot sto fotografij.« A ni bilo od nekdaj tako, studio je rasel organsko. Med drugim v njem še vedno najdete tudi opremo za postavljanje sejmov, ki je bila prej pomemben del storitev AV studia.

3D-oblikovalec Jure Dobelšek pri delu. 

Od garaže do največjega produkcijskega studia v Sloveniji

Ustanovitelj AV studia Lučo Žgank je bil tudi idejni vodja produkcijskega studia, ki ga je kar v domači garaži zasnoval pred 39-imi leti. Sčasoma so potrebe naročnikov rasle, z njimi pa tudi potrebe po večjih studijskih prostorih in opremi. Zdajšnja lokacija na Koroški 55 v Velenju je že tretja, odkar ima AV studio lastno produkcijo.

Fotograf Anton Ajnik je v AV studiu skoraj od samega začetka. Priča je bil tako začetkom studia kot tudi digitalni revoluciji po letu 2000.

Naš pogled se ustavi na fotoaparatu Sinar, ki ima med fotografi posebno mesto zaradi možnosti ročnega uravnavanja prve in zadnje ravnine. Pri delu zmotimo fotografa Antona Ajnika. Je eden od tistih zaposlenih, ki imajo v agenciji najdaljši staž. Ko se spominja osemdesetih let prejšnjega stoletja, pravi, da so imeli s kolegi takrat največ dela s fotografiranjem kuhinj. Agencija je imela namreč ogromno naročnikov iz pohištvene industrije, ki je takrat cvetela. Duh časa ujamejo tudi številni plakati po stenah hodnikov. Še danes bi težko verjeli, da je scena posneta v studiu in ne na terenu. »Že takrat smo lahko fotografirali tudi po dve kuhinji hkrati. Ko je bila ena kuhinja na fotografiranju, se je druga postavljala. Za tiste čase ekspresno!« se zasmeji Ajnik. Pri tem pohvali poslovno potezo ustanovitelja agencije, ki je takrat novo tržno nišo našel prav v fotografiranju pohištva. »V osemdesetih letih so se fotografiranja celotne pohištvene industrije s tega območja izvajala v Italiji. Hitro smo nakupili potrebno opremo iz tujine. Pomislite, Gorenje, ki ga imamo pred nosom, je moralo pred tem natovoriti dva tovornjaka bele tehnike, njihovi montažerji pa so bili na fotografiranju po mesec dni,« pripoveduje Ajnik. Zametki digitalizacije so se začeli v 90-ih letih, prvi izdelki pa so bili narejeni s skenerji. »Posamezen posnetek smo skenirali tudi po več kot pol minute. Programska oprema je bila »tako-tako«, šele po letu 2000 lahko govorimo o pravi digitalizaciji.«

Kreativni direktor Jure Tovrljan ima v primerjavi s kolegi iz drugih agencij veliko prednost. Produkcijski studio namreč nudi podporokreativnemu in digitalnemu oddelku ter omogoča sinergijo med oddelki.

Trende morajo spremljati vsi, celostno razmišljanje ne pozna delitve

Prepletanje digitalnega in analognega je zahtevalo tudi kadrovsko reorganizacijo. Med zadnjimi so ustanovili oddelek 3D-oblikovanja oziroma renderinga. Kot nam pojasnijo sogovorniki, do neke mere še obstajajo ločeni digitalni oddelki, ki skrbijo predsem za razvoj spletnih mest in aplikacij. »Kreativni oddelek že dolgo ni več »analogen«. Po drugi strani tudi razvijalec ni več stereotipno izoliran. Trende moramo spremljati vsi; prav tako pri kreativnem procesu sodelujejo vsi, od digitalnih strokovnjakov do razvijalcev.« Ob tem se dotaknemo tudi že nekaj časa »zlajnane« fraze, ki je po mnenju številnih še vedno v veliki meri le fraza ali kup črk v prezentaciji. Govorimo o tako imenovanem preklopu iz horizontalnega uporabniškega vmesnika (desktop) v vertikalni uporabniški vmesnik (mobile first). »Naročnikom se trudimo predstaviti pomembnost vseh segmentov in se izogibamo nepotrebnim floskulam. Zavedamo se pomembnosti vertikalnega uporabniškega vmesnika, pri tem pa ne pozabljamo na drugega,« pravi Tovrljan. Pogovoru se pridruži projektni vodja Miha Privšekin doda, da glede na naravo projekta oziroma po potrebi naročnika razvoj uporabniške izkušnje lahko poteka vzporedno, torej z obema vmesnikoma hkrati. »Pri tem ni pomembno, ali gre za oglaševalsko akcijo ali spletno stran. Prizadevamo si, da presežemo zgolj modno muho in da ta možnost za naročnika postane samoumevna,« pravi Privšek, ki poudarja celostno razmišljanje pri snovanju akcij.

V pripravi scene za Gorenje.

Potrebam je prilagojen tudi proces snemanja. 3D-oblikovalec Jure Dobelšek nam opiše enega izmed možnih scenarijev. »Nemalokrat posnamemo video, nato pa na podlagi videa naročnik želi posneti še fotografije. Potem lahko sledi še studijsko fotografiranje,« še eno konkurenčno prednost pojasni Dobelšek.

Video je vedno pomembnejši del produkcije

Nazadnje obiščemo del studia, namenjenega videoprodukciji. Zaradi povečanih potreb so ga pred tremi leti razširili kadrovsko, prostorsko in vložili tudi v nakup dodatne opreme. Obradovičeva poudari, da je videoprodukcija v AV studiu prisotna že veliko več kot dve leti, a področje se je začelo poglobljeno širiti skupaj z rastjo digitalnega oddelka s ciljem naročnikom ponuditi celovite storitve na enem mestu in v hiši. »Za obsežnejše projekte je treba pripraviti ustrezne scene in posledično je prejšnji prostor postal premajhen. Poleg tega smo za snemanje potrebovali tišino,« ji pritrdi Bibianko Marovtova. Poudarja, da lahko vzporedno nemoteno poteka več projektov velikih naročnikov, za katere ekipa ustvarja vse od preprostih, krajših videoposnetkov za družbene medije pa do korporativnega videa, kjer lahko podjetja predstavijo svojo zgodbo. Video produkcija tako po besedah Tovrljana v primerjavi s fotografijo pridobiva vedno večji delež v delu studia. Eno od pomembnih področij videoprodukcije je tudi korporativni video, ki jih agencija za naročnike ustvarja že dolgo, a danes je vendarle nekaj drugače. »Ne zadostuje zgolj nagovor direktorja in nizanje korporativnih posnetkov. Treba je zasledovati komunikacijsko strategijo podjetja, biti bolj kreativen in v sam video vnesti več zgodbe podjetja, s tem da so posamezni videi krajši,« pojasni Tovrljan.

Kraj, kjer nastaja čarovnija. Natančneje, vse od industrijske, komercialne in klasične fotografije pa do produkcije zahtevnih ambientalnih posnetkov.

Usklajevanja s foto- in videoprodukcijo je danes več

Ob pogledu na toliko aktivnih postavitev (samo v delu za videoprodukcijo smo našteli tri) in projektov se vprašamo, kako poteka usklajevanje kreativne ekipe s fotografi oziroma produkcijo. Dejstvo je, da nima vsak kreativni direktor produkcijskega studia le nekaj korakov stran od pisarne. Tovrljan pravi, da je lahko posledično bolj vpet v sam proces, res pa je, da je bilo pred časom usklajevanja s fotografi manj. »Danes sodelujemo tako s foto- kot videoprodukcijo, navadno že od samega začetka. In obratno, že na uvodnem sestanku z naročnikom so po potrebi tudi člani produkcije. Naprej poteka komunikacija po elektronski pošti ali telefonu. Če je kaj nujnega, je studio tako ali tako zraven pisarne.« Z lastnim studiem se s sodelavci namreč izognejo neprijetnostim, kot so rezervacija prostorov in najem (zunanjega) fotografa ter z njimi povezanimi stroški in neprijetnosti. »Res pa je, da tudi naši fotografi nimajo vedno najbolj radi vprašanj, kot je na primer »Imaš 15 minut?«, ali pa da jim kdo reče »Samo minutko!« Vendar po pravilu nikoli ni težav,« pravi Tovrljan.

Celostne rešitve so prioriteta tudi v prihodnosti

Na koncu smo se dotaknili še snovanja oglaševalskih akcij. Studio nudi podporo pri vseh projektih agencije. Izjema so le zahtevnejše akcije in oglasi, kjer sodelujejo z zunanjo produkcijo. Poleg tega nekateri naročniki sodelujejo s svojimi režiserji. »Kot agencija imamo izjemno priložnost, da kreativne ideje preizkušamo produkcijsko že, ko se porajajo v glavah naših kreativcev. Tako odpiramo pot za njihovo neprestano izboljševanje k najboljšemu možnemu končnemu izdelku,« pravi Nina Obradovič. V času, ko smo potrošniki z vseh strani bombardirani z informacijami, pa se je močno skrajšal oziroma se je moral skrajšati proces izvedbe. »Velikokrat so roki kratki in prav ta fleksibilnost nam omogoča optimizacijo samih procesov. In stalen ter sproten nadzor nad kakovostjo,« na postavljajočo se sceno pokaže Tovrljan.

»Ni pomembno, ali gre za oglaševalsko akcijo ali spletno stran. Prizadevamo si, da presežemo modno muho in da ta možnost za naročnika postane samoumevna,« pravi projektni vodja Miha Privšek.

Ko si tik pred odhodom (pred)ogledujemo nekaj prihajajočih projektov, se ponovno zapletemo v pogovor o zahtevnosti oblikovanja uporabniške izkušnje. Blagovne znamke so na veliki preizkušnji. Meje med analognim in digitalnim se brišejo, uporabniki lahko med zajemanjem vsebin nekajkrat prehajamo med spletnim in nespletnim okoljem (z drugimi besedami, večopravilnost je postala nova normalnost), naročniku pa je pri nagovarjanju potrošnikov danes po smernicah agencije treba nuditi podporo pri tem prehajanju od točke A do točke B. In rešitev je po besedah Obradovičeve v zagotavljanju celostnih rešitev. »Sem ne sodijo le komunikacijski kanali, ampak predvsem celovita storitev, od snovanja do izvedbe znotraj ene hiše. Tovrstne sinergije med oddelki v luči celovite snovalsko-izvedbene storitve so naša prioriteta in vodilo v prihodnosti.«

Ni le videti dobro, tudi okus je dober

Agencija ima v svojih vrstah tudi stilistko za hrano Tajo Polovšak, ki ima pri naročnikih, kot je Gorenje, seveda veliko dela. In kako izstopati oziroma dodajati vrednost v dobi Instagrama, ključnikov #foodporn, #foodie in #foodlover in nasploh poplavi fotografij hrane? Polovšakova pravi, da je trik v ... resničnosti!  »Pri zadnjem projektu za Gorenje smo pripravili več kot 170 receptov. In vsaka postavitev je temeljila na pravi hrani in bo tudi v prihodnje. »Pri akcijah, kjer vključujemo hrano, šteje le kakovost. Po drugi strani ni nobena skrivnost, da je na Instagramu zaradi množičnosti veliko vsebine lažne.« Tovrljan jo dopolni, da je na Instagramu zaradi narave medija »prioriteta« videz hrane. »Tajina konkurenčna prednost pa je v tem, da hrano lahko pojemo. In tudi jo, zelo je okusna,« se zasmeji Tovrljan.