• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Oglaševalci bodo letos za sponzorstva namenili okrog 57 milijard evrov

Naložbe v sponzorstva naj bi se letos povzpele za 4,9 odstotka, najbolj na področju športa. Sponzorje naj bi najbolj prepričala večja vključenost ciljnih občinstev, a po drugi strani niso povsem prepričani v donosnost tovrstnih naložb. Po mnenju Tomaža Ambrožiča, direktorja agencije Sport Media Focus, je eden glavnih razlogov za rast naložb v tem, da šport v svetu zabave nima konkurenčne vsebine.

Foto: Pixabay

Največ bodo sponzorstvom namenila podjetja iz Severne Amerike (21 milijard evrov) in Evrope (15 milijard evrov). Sledijo sponzorji iz Azije s 14 milijardami evrov, Južne Amerike (4 milijarde) in Afrike z 2,4 milijarde evrov. »V času velike razdrobljenosti medijev športni dogodki ponujajo interakcijo z ogromnim občinstvom, ki ga je mogoče nagovarjati in vključiti z več zaslonov hkrati,« menijo avtorji raziskave marketinškega portala WARC.

Večina sponzorskih sredstev je namenjena športnim ustanovam in dogodkom. Letos seveda izstopa svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji, v katerega naj bi sponzorji vložili milijardo in pol evrov. Naložbe so bile več kot smiselne, saj je prvenstvo preko televizije doseglo 44 odstotkov svetovnega prebivalstva in bilo najbolj predvajan športni dogodek v zgodovini.

V globalni raziskavi marketinškega portala WARC je sodelovalo 500 direktorjev podjetij. 

Šport v svetu zabave nima konkurenčne vsebine

Po mnenju Tomaža Ambrožiča, direktorja agencije Sport Media Focus, gre pri trendu povečanja naložb v sponzorstva za več razlogov. Šport po njegovem opažanju brez dvoma postaja zelo učinkovita komunikacijska platforma tudi zato, ker je bil razvoj družbenih omrežji pisan na kožo športu. Ali drugače povedano, prav šport je družbenim omrežjem dal vsebino, ki je na ta omrežja pritegnila uporabnike. »Trenutek dogajanja »v živo« je pri športu ključen, njegova nepredvidljivost, njegova čustva, evforija in ostali elementi na sebe vlečejo množice. Šport pri tem nima konkurenčne vsebine v svetu zabave. Pa ne gre pri tem samo za »zabavni« del, pač pa se šport vse bolj razvija v smer »religije«. Navijači se vključujejo neprimerno bolj močno kot na drugih področjih, to pa daje blagovnim znamkam edinstveno priložnost, da tem navijačem in potrošnikom zlezejo pod kožo. V evforičnih trenutkih navdušenja, veselja smo navijači zelo »lahki za dobit«,« pojasnjuje Ambrožič.

Seveda pri tem ne gre »na prvo žogo«, pač pa je potreben zelo premišljen pristop. Znamke, ki se res borijo za naklonjenost potrošnikov, to po njegovih izkušnjah vedno bolj razumejo in zato tudi znajo ceniti športno okolje, ki nudi bistveno več kot druga okolja. »Drug pomemben razlog je po mojem mnenju globalizacija športa. Sponzorstva športnih »zgodb«, ki zaradi digitalizacije dosegajo vedno več potrošnikov, postajajo zaradi tako velikega dosega izjemno poceni, ko se preračunava stroške naložb. Danes so najcenejše globalne kampanje prav skozi sponzorstva velikih globalnih športnih tekmovanj in športnikov. Klasične oblike oglaševanja na vsakem posamičnem trgu so neprimerno dražja, blagovnim znamkam pa tudi ne zagotavljajo globalnega prestiža, kot jim ga lahko zagotovi povezovanje z UEFA Champions league ali na primer s Svetovnim prvenstvom v nogometu.« Kot najboljši dokaz navaja blagovno znamko Hisense, za katero še pred tremi leti razen na Kitajskem ni vedel skorajda nihče.

Sogovornik poudarja, da je število sledilcev na družbenih omrežjih Cristiana Ronalda neprimerljivo večje od številnih globalnih medijev skupaj. Moč, ki jo imajo najbolj prepoznavna športna imena, bodisi med posamezniki ali klubi, je tako izjemna. »Če upoštevamo še to, da so njihovi sledilci pogosto celo slepo zaverovani v svoje idole in klube, potem je lažje razumeti, zakaj se bo FC Barcelona v sezoni 2018/2019 s proračunom 960 milijonov evrov približala magični meji milijarde evrov letnega prihodka. Še pet let nazaj je bil Real Madrid prvi klub, katerega letni prihodki so presegli 500 milijonov evrov. Trend naraščanja naložb v športna sponzorstva bo rasel tudi v prihodnje. O tem ni nobenega dvoma.«