• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Lahko s Shazamom merimo uspešnost in všečnost oglasov?

Našo pozornost je že pred časom pritegnila lestvica največkrat »shazamanih« oglasov Shazam Chart, ki jo objavlja britanski portal The Drum. Sprašujemo pa se, za kako (če je) zanesljivo metriko uspešnosti oglasov gre. Pridobili smo nasprotujoči si mnenji dveh slovenskih strokovnjakov.

Foto: Pixabay

Shazam Chart je britanska lestvica skladb v oglasih, ki jih uporabniki največkrat poiščejo s pomočjo aplikacije Shazam, revija The Drum pa jo objavlja na tedenski in mesečni ravni. »Pri tem se spremlja število »shazamov«, torej glasbenih iskanj, ki izhajajo neposredno iz samega video oglasa. Shazam spremlja tudi podatke, kako pogosto se je glasba iz video oglasa pojavljala med splošnimi iskanji uporabnikov Shazama v določenem času,« nam je pojasnila Nataša Smirnov, direktorica naročnikov v Httpoolu.

Nova baza podatkov

Shazam je sicer že pred letom 2012 svoje oglaševalske kapacitete razširil z metriko za televizijsko oglaševanje, ki naj bi po njihovem prepričanju oglaševalcem pomagala pri izboljšanju učinkovitosti oglaševanja. Shazam je tako zelo koristna baza podatkov. Povedano drugače, blagovne znamke dobijo podatke, s katerimi izvajalci se kratko- in dolgoročno splača sodelovati. Določen izvajalec je morda tik pred globalno slavo, a ga morda še ne poznajo v drugih delih sveta (na primer skladba »Despacito« je bila najprej priljubljena v Latinski Ameriki in ne na Poljskem ali v Maleziji).

Poleg podatkov o glasbenih trendih Shazam nudi oglaševalcem precej širšo sliko o vedenju potrošnikov. »Ko je Rihanna izdala skladbo »Work«, je bila pesem samo v Brooklynu v New Yorku »shazamana« dvamilijonkrat. Te podatke lahko učinkovito uporabijo blagovne znamke, ki ciljajo na potrošnike iz Brooklyna,« je povedal eden Shazamovih glavnih finančnikov Greg Glenday. Po drugi strani pa se gre ob številčnosti metrik vprašati, kako relevanten pokazatelj učinkovitosti oglaševanja je podatek, da je bil neki oglas »shazaman« n-krat.

Shazam kot nova metrika

»«Shazamanje« postaja nova metrika, ki oglaševalcem in agencijam pomaga, da preko odzivnosti uporabnikov Shazama pridobivajo informacije, kako všečen je izbor glasbe v video oglasu oziroma ali je izbrana glasbena podlaga primerna in priljubljena med širšo populacijo Shazamovih uporabnikov,« je prepričana Nataša Smirnov. Ob tem sogovornica dodaja, da Shazam kot iskalna glasbena platforma povezuje širok krog ljubiteljev številnih zvrsti glasbe, glavnina uporabnikov pa so milenijci in pozna generacija X, torej uporabniki, ki jih danes bolj ali manj poskušajo nagovarjati vse blagovne znamke. »Pri razumevanju uspešnosti oglasov in kampanj si poleg že uveljavljenih metrik danes lahko pomagamo tudi z drugimi informacijami, ki nam ob dovolj velikem vzorcu pomagajo k bolj celovitemu razumevanju oglasa oziroma oglaševalske akcije.«

Uporaben le za ozke segmente potrošnikov

Po drugi strani Damjan Planinc, direktor agencije Get Interactive, dvomi, da bo »shazamanje« oglasov preraslo v nekaj večjega, ker ima po njegovem mnenju preprosto premalo uporabne vrednosti. »Morda pri nekem ozkem segmentu, pa še to verjetno samo na dveh, treh večjih trgih. Po drugi strani pa oglaševalski posel niti ni Applova prioriteta (Apple je namreč nedavno prevzel Shazam, op. p.), saj želi s tem prevzemom kot tudi nakupom podjetja Beats zavzeti vidno vlogo na področju glasbe, še toliko bolj pa v tako imenovani industriji pametnih slušalk, kjer s slušalkami AirPod že napoveduje prihodnost.«