• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Deset najbolj start-upovskih mest v Evropi

Revija Wired in sklad tveganega kapitala Atomico že od leta 2011 spremljata razvoj start-upov in podjetništva v Evropi. Med desetimi najbolj živahnimi start-upovskimi mesti v Evropi so Tel Aviv, Stockholm, London, Pariz, Helsinki, Amsterdam, Berlin, Istanbul, Barcelona in Lizbona. Ljubljana? Ni je na seznamu.

London skupaj z Veliko Britanijo zapušča Evropo, vendar je mesto še vedno na vrhu lestvice glede na skupne investicije v zagonska podjetja. Foto: Pixabay

Barcelona kljub težavam glede odcepitve Katalonije ostaja v vrhu evropske start-upovske scene. Še posebej uspešna je na področju mobilnih tehnologij, spletne trgovine in družbenih omrežij. Ocenjuje se, da so tamkajšnja »mlada« podjetja leta 2017 zbrala okoli 450 milijonov evrov investicij. Mesto velja za zelo prijazno do tujcev.

Amsterdam doživlja pravo eksplozijo zaradi brexita. Prihodnje leto se bo tja preselila Evropska agencija za zdravje, kar bo še dodatno utrdilo sloves mesta na področju medicinske tehnologije. Od leta 2016 do danes je bilo v zagonska podjetja v Amsterdamu vložena že več kot milijarda evrov. Poznavalci ocenjujejo, da je zaradi velikega zanimanja investitorjev v mestu že preveč denarja. Hubspot je lani Amsterdam imenoval za najboljše evropsko tehnološko mesto. Predvsem zaradi dobrih plač, hitrega mobilnega interneta in splošne kakovosti življenja. Mestna oblast močno podpira tehnološki sektor, v katerem dela več kot 60.000 ljudi.

London skupaj z Veliko Britanijo zapušča Evropo, vendar je mesto še vedno na vrhu lestvice glede na skupne investicije v zagonska podjetja. Samo v letu 2017 je bilo v start-upe v Londonu investiranih rekordne 2,6 milijarde evrov. Trije zvezdniški start-upi iz Londona, Revolut, Improbable in Deliveroo, so bili lani vredni že vsak po milijardo dolarjev. Za razliko od drugih mest, ki so specializirana za dve ali tri področja, je londonska scena zelo raznolika: kibernetika, storitvena programska oprema, umetna inteligentnost itd. Denar v mesto še vedno leti. Edina slabost so relativno visoki stroški bivanja.

Berlin je v preteklih letih podjetnike privlačil predvsem zaradi živahnega načina življenja, danes je vse bolj pomembno, da je v primerjavi z drugimi nemškimi, pa tudi evropskimi mesti, poceni. Vzhodnoevropske države privlači predvsem zaradi številnih skupinskih prostorov za delo. Pravo idejo je možno prodati številnim velikim podjetjem, na primer Bayerju.

Pariz se je na evropski zemljevid zarisal z odprtjem projekta Station F, največjega evropskega tehnološkega inkubatorja, v katerem deluje 2.000 zagonskih podjetij. Zagonska podjetja je maja 2017 ob izvolitvi izrecno podprl novoizvoljeni predsednik Emmanuel Macron, ko se je zavzel za inovacije in podjetništvo.

Helsinki oziroma tamkajšnji start-up so lani zbrali rekordnih 350 milijonov evrov, kar je desetkrat več kot leta 2010. Morda tudi zaradi Slusha, enega največjih tehnoloških dogodkov v Evropi, ki je tam organiziran vsako leto.

Lizbona je tudi na področju start-upov podjetna. Vse več mladih izobraženih prav zaradi razvoja teh podjetij ostaja doma. Prihaja tudi vse več tujcev. Mercedes in Volkswagen sta se odločila v mestu odpreti centra za razvoj in inovacije, kar bo mestu prineslo še dodaten zagon.

Istanbul je zanimiv zaradi velikega trga, po drugi strani pa je politično ozračje v državi zmedeno. Podjetja in vlagatelji so v mestu tako rekoč samo na pol, saj so stalno pripravljena, da se umaknejo, če bi se razmere za razvoj poslabšale. Lani so zagonska podjetja zbrala okoli 150 milijonov evrov sredstev.

Stockholm blesti. Švedska prestolnica je po aprilski uvrstitvi podjetja Spotify na borzo, ko so v prvi ponudbi zbrali kar 26,5 milijarde dolarjev, postala prava konkurenca Silicijevi dolini. Neverjeten uspeh Spotifyja daje vsem, ki delujejo na start-upovski sceni, veliko samozaupanja in ponosa. Pred Spotifyjem je že uspelo Mojangu, king.comu in Skypu. V mestu je kar nekaj izkušenih podjetnikov in vlagateljev, ki vedo, kako se streže rečem. PayPal bo letos kupil iZettle za 2,2 milijarde dolarjev.

Tel Aviv je odličen še posebej na področju kibernetične varnosti. Odlični izobraževalni centri, veliko denarja in posluh za posel. V mestu je neverjetnih 166 zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo s kibernetično varnostjo. Za podjetja iz Tel Aviva se zanimajo Američani. Lani so prodali za 1,3 milijarde dolarje deležev v podjetjih.

Kako pa v Ljubljani, ki jo tudi tuji mediji navajajo kot mesto z veliko »mladostne podjetniške energije«? Po podatkih skupnosti Silicijevi vrtički, ki povezuje slovenske start-upe, so ti v letu 2017 zbrali skoraj 120 milijonov evrovv. Velika večina (95 odstotkov) tega denarja ostaja v tujini, razlog so birokratske ovire. Povedano drugače, tuji vlagatelji očitno zaupajo slovenskim start-upom, veliko manj pa našemu poslovnemu okolju. 

Večina zaslug za rekordne naložbe v slovenske start-upe gre tistim podjetjem, ki so kapital zbrala s prvo javno ponudbo kriptožetonov (ICO). Gre za skoraj 70 milijonov evrov. Poleg tega se je Ljubljana konec leta 2017 pogosto omenjala kot raj za podjetja, ki delujejo na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain).