• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Google je med nami

Google podatke o nas zbira tudi, ko po spletu brskamo v načinu inkognito in ko imamo aplikacije odprte v ozadju. Kaj to pomeni z vidika zaščite osebnih podatkov, smo se pozanimali tudi pri slovenskih strokovnjakih.

Foto: Pixabay

Že pred časom je medijska hiša Associated Press poročala, da Google zbira podatke o naši lokaciji, čeprav imamo izklopljen način sledenja. Nekaj ljudi se je na to nemudoma odzvalo s tožbami. Raziskovalci Univerze v Vanderbiltu s profesorjem Douglasom C. Schmidtom na čelu pa so odkrili nove podrobnosti o Googlovem zbiranju podatkov na napravah z operacijskim sistemom Android, brskalnikih Chrome in drugih aplikacijah ter storitvah. Med drugim so ugotovili, da Google podatke o nas zbira tudi, ko po spletu brskamo v neprijavljenem načinu oziroma »incognito mode«.

Če oseba uporablja neprijavljen način in obišče določeno stran, na kateri je oglas iz Googlove platforme, se bo na uporabnikovem računalniku vseeno shranil piškotek (»cookie«). Če se nato uporabnik poveže na katero od Googlovih strani, bo Google takoj povezal uporabnika s stranjo, ki jo je obiskal neprijavljen. Iz Googla so raziskovalcem odgovorili, da berejo podatke iz piškotkov in da je odvisno od posameznika, ali jih dopušča.

Druga odmevna in za raziskovalce najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave pa je, da Google dve tretjini podatkov zbere »pasivno«. Primer tega je odprta aplikacija, ki deluje v ozadju telefona ali računalnika. »Velik del Googlovega zbiranja podatkov se dogaja takrat, ko uporabnik ni neposredno povezan s katerim od njihovih produktov,« je zapisal Schmidt.

Google lahko preko mobilnih telefonov takoj ugotovi, kje je uporabnik. V Googlu se branijo, da lahko zato med drugim poročajo o stanju v prometu in da lahko uporabniki to možnost po želji izklopijo.

Celotno raziskavo (financirala jo je nepridobitna organizacija Digital Content Next, ki je kot predstavnik založnikov glasen kritik Googla in njegovih praks) si lahko ogledate tukaj. Google je raziskavo nasploh označil za nekredibilno, večino navedb pa zanikal.

Google stavi na zaupanje, udobje in priročnost njihovega ekostistema

Maše Crnkovič, vodje analitike in načrtovanja nakupne izkušnje v oglaševalski agenciji Futura, ugotovitve raziskave ne presenečajo. »Vsi digitalni podatki se nekam shranjujejo in vsaka naprava ima svoj unikaten »prstni odtis«, s katero je mogoče uporabnika identificirati. Če Google shranjuje in uparja podatke, za katere uporabnik verjame, da jih ne, je to seveda problematično. Ob veliki hitrosti razvoja digitalnega sveta se standardi hranjenja in obdelave podatkov šele postavljajo, etika uporabe pa je precej medla.« Ob tem dodaja, da se uporabniki počasi začenjamo zavedati, koliko digitalnih sledi puščamo za sabo in se sprašujemo o svojih pravicah, kar je po mnenju Crnkovičeve zdravo za nadaljnji razvoj. Ko odpiramo te tematike, na koncu vedno pridemo do vprašanja zaupanja in varnosti. Veliko podjetij ima podatke o nas, a jim zaupamo, da jih ne bodo zlorabila. »Če se odločite, da Googlu svojih podatkov ne zaupate, ni dovolj, da njegovih storitev ne uporabljate, vklopiti morate tudi močan program za blokiranje skript za sledenje, saj tudi večina drugih spletnih strani uporablja vsaj eno Googlovo storitev, ki sledi uporabnikom, kot so Google Analytics, YouTube in Maps. Googlova stava je, da jim vseeno zaupate dovolj, da se niste pripravljeni odreči udobju in priročnosti, ki ju ponuja njihov digitalni ekosistem.«

Nadzorne institucije bi morale imeti večji nadzor 

Jure Adlešič, direktor podjetja Dominatus, poudarja, da Google tako uporabnikom kot tudi lastnikom spletnih strani omogoča številne brezplačne storitve. Med drugim nudi navigacijo, Gmail in Google Analytics, v zameno za to pa dobi ogromno informacij, ki jih uporabi za izboljšanje svojih plačljivih storitev, na primer za izboljšanje učinka oglaševanja s prikazom izdelkov, ki potencialnega kupca dejansko zanimajo. »Če se teh podatkov ne zlorablja v neetične namene, je moje mnenje, da imamo od tega vsi precej koristi, saj je zbiranje osebnih podatkov precej spremenilo naša življenja. Tako lahko danes zaradi Androida in podatkov o naši lokaciji z Google Maps v živo poiščemo najhitrejšo pot do cilja, na internetu se nam prikazujejo oglasi o izdelkih in storitvah, ki nas dejansko zanimajo in ne le o pralnih praških in vložkih, kot se še vedno dogaja pri televizijskih oglasih.« Nadzor nad uporabo osebnih podatkov je po njegovem mnenju zgrešen. Nadzorne inštitucije bi morale po njegovem prepričanju imeti večji nadzor nad upravljavci in obdelovalci osebnih podatkov in ne bi smele siliti uporabnikov v odločanje o sprejemu stvari, ki jih niti ne razumejo (piškotki in GDPR).

Google pravi, da je »skladen« z uredbo GDPR

»Na kakšen način Google zbira, obdeluje in shranjuje osebne podatke uporabnikov spleta ne moremo komentirati, saj podrobnosti Googlove interne prakse javnosti niso znane. S 25. majem letos, ko je v veljavnost stopila Uredba EU o varovanju osebnih podatkov na področju Evropske unije – GDPR, je Google sporočil, da je skladen z novo uredbo,« pravi Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v agenciji iPROM. Ob tem dodaja, da v iPROM-u upoštevajo najvišje standarde in smernice stroke. Podatke o uporabnikih zajemajo v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah, ki je stopil v veljavo 15. junija 2013, in GDPR-uredbo, ki velja od 25. maja 2018. To pomeni, da potencialno osebne podatke zajemajo z namenom takojšnje in ireverzibilne anonimizacije, s čimer je po njegovih besedah kakršna koli možnost prepoznavanja uporabnika nemogoča.