• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kljub pomislekom oglaševalci povečujejo naložbe v vplivnostni marketing

Velike blagovne znamke nameravajo v naslednjih 12 mesecih povečati svoje naložbe v vplivnostni marketing, čeprav jih pri tem najbolj skrbijo pomanjkanje transparentnosti in lažni sledilci.

(Foto: Pixabay)

Nova raziskava Svetovnega združenja oglaševalcev (WFA) ugotavlja, da je kakovost sledilcev na družbenih omrežjih na vrhu seznama blagovnih znamk, ko se odločajo, s katerimi spletnimi vplivneži sodelovati. 96 odstotkov vprašanih oglaševalcev meni, da je to »nujno« ali »zelo pomembno«. Oglaševalce – v raziskavi je sodelovalo 34 svetovnih podjetij, ki marketingu skupno namenjajo več kot 50 milijard evrov – v vplivnostnem marketingu sicer najbolj skrbi pomanjkanje transparentnosti. 71 odstotkov jih trdi, da je način, kako vplivneži označujejo sponzorirane objave, zanje »nujen« ali »zelo pomemben« dejavnik pri izbiri vplivnežev. Takšni pomisleki pa oglaševalcev ne odvračajo od naložb v vplivnostni marketing, saj jih 65 odstotkov namerava te še povečati. Glavni cilj tovrstnih naložb je povečati zavedanje o blagovni znamki (86 odstotkov), doseči novo občinstvo (74 odstotkov) in okrepiti ambasadorstvo znamke (69 odstotkov).

Stephen Loerke, direktor WFA, pravi, da vplivnostni marketing postaja ključni kanal za številne oglaševalce in da njihova raziskava nudi vpogled v to, kako marketinške ekipe in njihovi zunanji izvajalci upravljajo to hitro razvijajoče se področje marketinga. Kar 64 odstotkov blagovnih znamk sicer najema zunanje izvajalce za iskanje relevantnih vplivnežev, 63 odstotkov pa za to, da upravljajo sodelovanje z vplivneži.

Med ključnimi kazalniki uspešnosti vplivnostnega marketinga oglaševalci izpostavljajo doseg in število ogledov (96 odstotkov), vključenost ljudi (80 odstotkov), promet v spletnih medijih (44 odstotkov) in pojavnost v drugih prisluženih medijih (44 odstotkov). Med največjimi izzivi pa navajajo vprašljivo zaupanje potrošnikov (64 odstotkov), pravna in finančna tveganja (60 odstotkov), tveganje ugleda (64 odstotkov) in varnostna tveganja (59 odstotkov).