• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Med veščinami za 21. stoletje tudi marketing in oglaševanje

Države Srednje in Vzhodne Evrope, ki se trenutno ponašajo z občutno gospodarsko rastjo in nizko brezposelnostjo, hkrati občutijo pomanjkanje strokovnjakov v najpomembnejših panogah. Zaposleni potrebujejo nove veščine vsakih pet let in ne več le vsakih 20 do 25 let, ugotavljajo v zaposlitveni agenciji Adecco.

Karierna pot ni več tek na dolge proge, saj je treba lastne veščine stalno prilagajati. (Foto: Pixabay)

 Adecco na podlagi svoje raziskave »Inovantage« o veščinah v Srednji in Vzhodni Evropi ugotavlja, da je v času nove industrijske revolucije talent najvrednejša valuta. Da pa bi podjetja lahko pritegnila, vključila in razvijala nadarjene posameznike, morajo prilagoditi svoje modele. Model talentov 21. stoletja bi se moral osredotočati na globalno, raznoliko delovno silo, uravnoteženo po spolu, lateralno karierno pot, fleksibilne modele zaposlitve, povezovanje družine, družbe in dela ter motivacijo z denarnimi in nedenarnimi nagradami, ki so lahko še učinkovitejše.

Ključne veščine v dobi disrupcije

»Hiter tempo tehnološke, demografske in družbeno-ekonomske disrupcije spreminja panoge in modele poslovanja in skrajšuje rok uporabnosti veščin zaposlenih. Tehnološka disrupcija, kot je robotsko učenje, bo – namesto da bi povsem nadomestila obstoječa delovna mesta in kategorije – zagotovila opravljanje posameznih nalog znotraj obstoječih delovnih mest, kar bo zaposlenim omogočilo, da več časa posvetijo novim nalogam,« navajajo v Adeccu.

Med ključnimi strokovnimi znanji in veščinami za 21. stoletje izpostavljajo IT-strategije in upravljanje, strojništvo, logistiko in upravljanje z viličarjem, marketing in oglaševanje, mehanotroniko na področju letalstva, optimizacijo iskalnikov (SEO), spletno varnost, analizo podatkov in finančni kontroling. Med mehkimi veščinami pa so najpomembnejši kreativno vodenje in krizno upravljanje, odločnost in vztrajnost, prilagodljivost in reševanje težav, medkulturno razumevanje, podjetnost,  sposobnost razumevanja podatkov ter agilnost in hitro učenje.

Do praktičnih znanj z vajeništvom

V Sloveniji sicer najbolj primanjkuje strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, zdravstvenih delavcev ter znanstvenikov in inženirjev. Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija, meni, da bi morali ustvariti pogoje, pod katerimi bodo podjetja lahko zaposlovala kadre, ki jih potrebujejo, in ki bodo spodbudili posameznike, da prej postanejo in pozneje prenehajo biti ekonomsko dejavni. Le tako bodo namreč podjetja lahko mlade vključevala v sisteme vajeništva in jih tako opremila s potrebnimi praktičnimi znanji. »Delovna mesta moramo prilagoditi na način, da bodo privlačna tudi za tuje kadre in mlade, ki iščejo priložnosti v tujini,« dodaja.