• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Tehnologija uprizarja trike na podoben način kot iluzionisti

Tehnologijo pogosto optimistično ocenjujemo glede, na vse stvari, ki jih naredi za nas. Pri tem pozabljamo, da tehnologija ves čas izkorišča slabosti našega uma. Triki, ki jih podjetja uporabljajo, nas zaradi človeške psihološke ranljivosti postavljajo v podrejen položaj.

Foto: Pixabay

Podobno kot iluzionisti ali čarovniki, ki iščejo slepe pege, kote, ranljivost in meje človeške percepcije, da bi nezavedno vplivali na naše odločitve, morajo delati tudi oblikovalci spletnih strani ali aplikacij. Oblikovalci vsebin morajo tekmovati za pozornost osebe, se zavedati njene psihološke ranljivosti in pogosto delovati proti njej sami. Če se trikov zavedamo, lahko pogledamo tja, kamor čarovnik ne želi in njegov trik razkrinkamo. 

Če nadzoruješ meni, nadzoruješ vsebino

Zahodna kultura je osnovana na ideji izbire posameznika in njegove svobode. Milijoni ljudi goreče branijo svojo pravico »svobodne« izbire, a pri tem ne upoštevajo, kako so te izbire v resnici že prej zmanipulirane z meniji, ki jih sami niso izbrali. Tudi čarovnik daje ljudem iluzijo izbire, vendar je ta oblikovana tako, da bo zmagal ne glede na posameznikov izbor. Zastaviti bi si morali naslednja vprašanja: česa ni na meniju? Zakaj so mi ponujene ravno te možnosti? Kaj so cilji oblikovalca menija? Ali ta meni rešuje mojo prvotno potrebo ali je samo motnja?

Ko na primer na izboru mesta za druženje s prijatelji uporabimo aplikacijo in se odločamo glede na slike koktajlov, lahko popolnoma spregledamo park z živo glasbo ali kavarne s palačinkami, kjer bi prav tako uresničili prvotno željo. Samo kaj, ko nobene od teh dveh možnosti ni v aplikaciji. Z oblikovanjem menijev tehnologija določi kako dojemamo naše izbire in jih zamenja z novimi. Ko postanemo bolj pozorni na ponujene možnosti, lahko opazimo, da se ne skladajo z našo resnično potrebo. 

Že skoraj vsi nosimo v žepu igralni avtomat

Kako lahko aplikacija poskrbi, da ostanejo uporabniki navdušeni? Spremeni se v igralni avtomat. Glavni element igralnih avtomatov so občasne majhne nagrade. Če želite uporabnike zasvojiti, morate povezati aktivnost uporabnika z različnimi nagradami. Uspešnost se poveča, če je čas dobivanja nagrad naključen. 

Povprečna oseba preveri svoj telefon 150-krat na dan. Ali s tem res sprejmemo 150 zavestnih odločitev? Naši telefoni delujejo tako kot igralni avtomat, ko telefon vzamemo v roke, igramo igro preverjanja novih obvestil. Ko osvežimo spletno pošto, igramo preverjanje novih e-mailov. Ko drsamo desno in levo po zaslonu, igramo igro preverjanja novih ujemanj, ko kliknemo rdeč znak za obvestila, igramo igro odkrivanja, kaj se skriva pod znakom. 

Med tem, ko je takšno vedenje za aplikacije ugodno so se nekateri novodobni igralni avtomati razvili nenačrtno. Primer je na primer spletna pošta. Zato se Apple in Google v zadnjem času trudita uporabnikom ponuditi možnost določanja delov dneva, ko želi prejeti obvestila o novih sporočilih. S tem občasno nagrajevanje v obliki spletne pošte spreminjata v bolj predvideno in s tem manjšata možnost zasvojenosti. 

Strah, da boš nekaj zamudil

Ko nas aplikacija prepriča, da je vir pomembnih informacij, sporočil, prijateljstev in potencialnih partnerstev, bo težko, da je ne bi uporabljali ali ji ne sledili ali celo izbrisali svoj račun. Nihče namreč ne želi zamuditi nečesa pomembnega. Večina ljudi je še kar vpisana na novičnik, ki jim že dolgo ni dal zanimive informacije, prijateljuje z ljudmi, s katerimi se ni pogovarjala že celo večnost, drsa levo in desno, saj kaj pa če je ravno sedemstoto ujemanje, tisto pravo?  

Če se poglobimo v strah pred zamujanjem nečesa pomembnega, bomo spoznali, da v kateremkoli trenutku, ko nečesa ne uporabljamo, obstaja možnost, da zamudimo nekaj pomembnega. Ampak ta strah hitro zbledi, ko se »odklopimo« za en dan ali pa prekinemo naročnine na obvestila. S strahom izgine tudi iluzija. Gonilo za nas in tehnološka podjetja pri uporabi storitev in izdelkov bi moral biti dobro izkoriščen čas in ne, kaj lahko zamudimo.

Sprejemanje družbe

Biti sprejet v družbi je ena izmed največjih motivacij ljudi. Z družbenimi omrežji pa imajo pri tem veliko vlogo tehnološka podjetja. Namreč, ko prijatelj označi drugega prijatelja, tega ni storil, ker bi sam tako želel. To je storil zaradi predloga Facebooka. Enako delata Instagram in SnapChat, ki s predlogi manipulirata, koliko ljudi bo označeno na slikah. Tako nadzorujejo kako pogosto milijoni ljudi doživijo občutek sprejemanja družbe. 

Kaj se zgodi, ko spremenimo svojo sliko profila? Facebook se zaveda naše ranljivosti za družbeno sprejemanje v tistem trenutku. Torej, kaj si mislijo prijatelji o naši novi fotografiji. Zato postavi sliko višje na zid objav in s tem poveča verjetnost, da bo več prijateljev komentiralo ali všečkalo. Takoj, ko všečkajo ali komentirajo, nas aplikacija ponovno pritegne. 

Družbena vzajemnost

Ljudje smo navajeni, da dejanju druge osebe sledi naše dejanje. Če nam nekdo naredi uslugo, smo mu jo dolžni. Če se zahvalimo, prejmemo nazaj odgovor. Na spletu so tako spletna pošta, sporočanje in pisanje SMS-ov nekakšne tovarne vzajemnosti, ki pa so to postale po naključju. Nasprotno pa človeško potrebo po vzajemnosti s pridom izkorišča LinkedIn, kjer ljudje čutijo družbeno dolžnost vsakič, ko sprejmejo novo povezavo, odgovorijo na sporočilo ali nagradijo nekoga za veščino. Vsakič se zato vrnejo na aplikacijo, kjer pa preživijo več časa.

LinkedIn nam ponuja iluzijo, da nas je oseba zavestno dodala med povezave. V resnici pa se je najverjetneje le odzvala na seznam predlaganih novih kontaktov. LinkedInu je torej uspelo spremeniti nezavedna dejanja oseb, v dolžnost drugih za odgovor. To so milijoni ljudi, ki tekajo sem in tja kot kokoši brez glave in si ves čas nekaj vračajo – vse pa zato, da imajo od tega lahko korist podjetja. 

Lonček kuhaj, neskončen zid novic, samodejno predvajanje

Prepričati ljudi, da uživajo stvari, čeprav niso več lačni, ni težko. Če nekaj nima konca, ljudje izgubimo občutek tako za kalorije, kot čas. Problem je, da v neskončnosti  trenutka za premislek o prenehanju ni. Tega trika se ne poslužujejo le družbena omrežja, ampak tudi Youtube in Netflix. Velik del prometa na teh spletnih straneh je ravno na račun samodejnega predvajanja naslednjih vsebin. Čeprav se podjetja branijo, da obiskovalcem strani ponujajo tisto, kar želijo, je dejstvo, da tako podaljšujejo zadrževanje na strani in posledično večajo svojo dobičkonosnost.

Zmotim te takoj, zmotim te, ko želiš

Podjetja se zavedajo, da te sporočila, ki te zmotijo takoj, bolje prepričajo, da moraš tudi odgovoriti takoj, kot sporočila, ki jih dobimo, ko želimo (spletna pošta ali navadna pošta). To so Facebook Messenger, WhatsApp, WeChat ali SnapChat, ki raje vidijo, da zmotijo prejemnika takoj, namesto da bi pomagala spoštovati osredotočenost uporabnikov. Uporabljajo tudi trik vzajemnosti s tem, ko pošiljatelju prikazujejo, da je prejemnik sporočilo že videl. Zato se slednji počuti še bolj obvezanega k odgovoru na sporočilo. Na svetovni ravni to pomeni več milijard nepotrebnih motenj na dan.

Združitev naših razlogov z njihovimi razlogi

Aplikacijo obiščemo, tako kot trgovine, z nekim razlogom. Ampak, v trgovini so najbolj prodajani izdelki, najbolj oddaljeni od vhoda v trgovino. Na ta način obstaja večja možnost, da bomo kupili še kaj drugega. Enako je na spletnih straneh. Če želimo izvedeti, kaj se danes dogaja, bomo pristali najprej na strani z novicami. Se jim bomo lahko uprli in šli direktno pregledati dogodke? Velikokrat ne. Predstavljajte si, da bi podjetja morala uporabnikom dovoliti dostop do želenih informacij, brez namensko postavljenih motilcev.

Nadležne odločitve

Podjetja tako kot čarovniki, olajšajo možnosti, ki so ugodne za njih in otežijo tiste, ki so za njih neugodne. Ko želite preklicati naročnino, za to ne obstaja le en klik. Velikokrat boste prejeli navodila, v katerih piše, da morate podjetje poklicati točno ob določnem času in naročnino lahko prekličete. V bistvu gre samo za ustvarjanje ovir, ki bi nam preprečile odhod. V transparentnem svetu bi bile odločitve v naprej označene s koeficienti, ki bi pričali o enostavnosti sprejemanja odločitev. Tako bi se uporabnik lahko vnaprej odločil. 

Napačna predvidevanja

Aplikacije izkoriščajo nezmožnost ljudi, da bi predvideli posledice svojega klika. Če ste že kdaj dajali povratno informacijo na TripAdvisorju, veste, da iz obljubljene ankete prek enega klika, se anketa poveča za še dodatne tri strani. Od samo enega klika, da vidimo kateri tvit je bil retvitan do predloga zakaj ne ostaneš tukaj še malo. Če bi podjetja želela s svojimi obiskovalci ravnati dostojno in s spoštovanjem, bi morala prednje postaviti pravo ceno izbire. Tako bi bile njihove odločitve sprejete glede na stroške in koristi, tako imenovane informirane odločitve.

Povzeto po Medium (izv. Tristan Harris -  How Technology is Hijacking Your Mind — from a Magician and Google Design Ethicist)