• Facebook
  • Twitter
  • RSS

WeWork: delovni prostor ustvarjen po meri milenijcev

WeWork je podjetje iz New Yorka, ki želi ustvariti poslovni svet, v katerem ljudje delajo, da živijo, delo pa jim pomeni več kot golo preživetje.

Foto: WeWork

Če ste pred sedmimi ali osmimi leti jamrali, da se v času Googla, Facebooka in Twitterja ne da več ustvariti podjetja, ki bi rastlo enako hitro, ste navadna zguba! V nadaljevanju vam bomo predstavili WeWork, podjetje, katerega vrednost je danes, po osmih letih obstoja, ocenjeno na 20 milijard dolarjev.

Zgodba WeWork se začne z idejo Adama Neumanna in Miguela McKelveyja o oddajanju poslovnih prostorov majhnim podjetjem. Prostori, namenjeni različnim podjetjem in ljudem, ki lahko skupaj preživljajo odmore ter med seboj delijo poslovne ideje, so postali del ponudbe podjetja Green Desk, predhodnika WeWork. Podjetnika sta dobro opazovala svoje sovrstnike in opazila povečan interes ljudi po povezovanju – željo po smislu in pomenu dela. Leta 2010 sta razmišljanja združila v WeWork. Vrednost podjetja je danes ocenjena na 20 milijard dolarjev in je prisotno v 22 državah. Pričakujejo, da bodo imeli do konca letošnjega leta 400 tisoč članov na 400 lokacijah.

Izkušnja šteje več kot materialne dobrine

Adam Neumann, izvršni direktor WeWorka, verjame, da je milenijcem izkušnja pomembnejša od materialnih dobrin. Meni tudi, da hrepenijo po občutku skupnosti ter izpolnitvi, ki je nekaj večjega, kot so oni sami. Romantičnost in domačnost okolja WeWork je na začetku privlačila tehnološka podjetja, arhitekte, odvetnike in filmarje. Danes zasedajo podjetja z več kot tisoč zaposlenimi; na primer Microsoft in IBM, kar eno četrtino prostorov WeWork. Na začetku so ta podjetja najemala prostore le za krajši čas, zdaj pa jih najemajo prav zaradi kulture.

Neumannova vizija je, da zaposleni niso vezani le na eno lokacijo, ampak se lahko selijo. Nekaj tednov preživijo v Tel Avivu, Londonu, New Yorku ali Šanghaju, pri čemer imajo povsod na voljo pisalno mizo. Tudi če med seljenjem menjajo delodajalce, ostajajo vedno zvesti člani »kluba« WeWork.

Skupnost We

Članstvo We ne nudi le dostopa do pisarniških prostorov, ampak zaradi ideje o »WeGeneraciji« in ideji WeLive omogoča tudi skupnostne nastanitvene prostore, wellness, telovadnico in spa objekte. Načrtujejo tudi šolo »WeGrow« (»mi rastemo«), ki bo namenjena zavestnemu podjetniškemu pristopu k izobraževanju. WeWork naj bi postal holističen podporni sistem od življenja do fleksibilnih pisarniških prostorov po ključu »Mi delamo, mi spimo, mi dajemo, mi skrbimo, mi živimo«. Trenutno obstajata dve lokaciji WeLive, obe v ZDA.

Prostori, ki jih oblikuje WeWork, družijo estetika, topla svetloba in mešanica miz, stolov in usnjenih kavčev. Ponudba hrane in pijače kot tudi oblikovanje prostorov se razlikujejo glede na državo in preference članov skupnosti. Čezoceanski sosedi na primer, imajo raje kavo na filter, Angleži pa espresso in velik izbor čajev. Na najrazličnejših mestih so vidni motivacijski citati, kot so »vedno delaj to, kar ti je všeč«, »bolj se bori«, »nikoli se ne ustali«. Med pisarnami ne manjka niti prostor za druženje s ping-pong mizo, namiznim nogometom in biljardom. Organizirani so tudi različni dogodki, kot je »hvala bogu, da je ponedeljek« ali »sreda za dobro počutje« ter »pop-up obisk frizerja«. 

Članarine prilagojene potrebam posameznikom

Ob vpisu v WeWork se prijavitelj lahko odloči med tremi različnimi članarinami. Najcenejša možnost je vroča miza, ki nudi dostop do skupnih prostorov, a brez zasebnega delovnega mesta. Za nekaj sto evrov več, je možna rezervacija mize ali celo zasebne pisarne. Cene se razlikujejo predvsem glede na lokacijo. Nam najbližje so pisarne v Münchnu, kjer se cena »vroče mize« začne pri 350 evrih na mesec.

Za zagotavljanje finančne učinkovitosti modela je pomembno, da si vsi člani delijo sobe za sestanke, »telefonske govorilnice«, kuhinjo, mikrovalovko in točeno pivo. Tudi voda s sadjem jim je na voljo ves čas. 

Standardizacija z regionifikacijo

Kot dober primer, kako postati drugačen, navajajo sodelovanje s podjetjem Wavegarden, ki proizvaja bazene z umetnimi valovi. Tovrstni element so vključili v Wework objekt v Španiji. Zdaj se nanje obračajo velika podjetja, ki želijo, da jim predstavijo rešitve za gradnjo velikih kampusov, ki povezujejo ljudi. Kajti, kaj povezuje ljudi bolj, kot pa službeni bazen z valovi? Tako se je rodila ideja o storitvi »Powered by We«, ki pomaga pri gradnji, oblikovanju in upravljanju s poslovnimi prostori podjetij.

Pri oblikovanju prostorov se podjetje vključi že v prvi fazi, kot bi šlo za razvoj produkta in ne za gradbeniški projekt. Oblikovalci tesno sodelujejo z operativci, da ostane čim več dela znotraj podjetja. Trudijo se tudi imeti svojo dobavno verigo, saj se tako lahko izognejo zamudam in lahko naročajo v večjih količinah kar iz prve roke.

Razporeditev prostorov je odvisna predvsem od pričakovanj članov, gre za majhna zagonska podjetja ali nekaj večjih podjetij. Po drugi strani je IT soba popolnoma standardizirana in je v vseh objektih enaka. Standardizacije se poslužujejo tudi pri naročanju stolov, miz, kavčev, na podlagi števila načrtovanih pisarn. Na ta način lahko naročijo kose takoj, ko podpišejo pogodbo o prevzemu prostorov. Od podpisa pogodbe do odprtja nove lokacije potrebujejo le tri mesece.

Ustvarjanje gneče

Pri notranjem oblikovanju sledijo vodilu oblikovanja zgostitvenih točk, na primer ozkih hodnikov. Torej točk, ki fizično zbližujejo ljudi. Kako bo prostor dejansko videti, pa je zelo odvisno od regije, v kateri se nahaja. Tako je potrebno prilagoditi barve, materiale, višino stropov in razsvetljavo. Največja razlika med državami naj bi bile prehranjevalne navade. Medtem ko so si zaposleni v Argentini, Izraelu in na Nizozemskem navajeni sami pripravljati hrano in jesti skupaj, je v ZDA navada, da ljudje jedo v manjših skupinah in naročajo dostavo hrane prek aplikacij. Navade vplivajo na oblikovanje kuhinjskega oddelka, na primer na velikost hladilnikov ter opremljenost s kuhinjskim priborom.

Poskušanje, merjenje in učenje

Pri oblikovanju bivalnih prostorov povezujejo po tri nadstropja v soseščine, ki si delijo skupne prostore, kot je prostor za video igre, terasa, jaccuzzi, pralnica in podobno. Zadrževanje v teh prostorih spremljajo detektorji premikanja, počutje spremljajo z raziskavami in merjenjem učinkov skupnost. Raziskujejo tudi pasivne načine za razumevanje sreče, ki bi skupaj s spremljanjem razpoloženja (obrazna mimika), prepoznavo čustev v glasu, pomagala posameznikom bolje razumeti lastno obnašanje.

V Sloveniji je primer coworkinga kreativni center Poligon v ljubljanski Tobačni. Združuje slovenske skupnosti, ki delujejo na področju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. V Poligonu delujeta specializirana laboratorija, in sicer Poligon Maker Lab in Crowdfunding Lab. Zasnovali so tudi vsebinske programe, namenjene skupnosti za učenje novih znanj in veščin.

Povzeto to Wired