• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Predstavljamo mlada leva: Medeja Kraševec in Damijan Penič

Slovenijo bosta na tekmovanju Young Lions v Cannesu zastopala mlada kreativca Medeja Kraševec in Damijan Penič, ki sta žirijo 27. SOF prepričala s svojo rešitvijo, kako predvsem mlade spodbuditi, da bi začeli plačevati za glasbo s spleta. Za MM sta pojasnila svojo zmagovalno zamisel.

Oblikovalec Damijan Penič in tekstopiska Medeja Kraševec sta mlada kreativca leta. Foto: Žiga Intihar

O izzivu

»Letošnji brief se je nanašal na (ne)uporabo pretočnih platform za poslušanje glasbe (to so Spotify, Apple Music, Deezer in druge) pri Slovencih do 35 let. Predvsem zaradi ohlapne zakonodaje v Sloveniji uporabo teh platform še vedno prekaša nelegalno nalaganje glasbe oziroma poslušanje na platformah, kot je YouTube. S takšnim načinom konzumacije glasbe slovenski glasbeniki ne morejo zaslužiti, saj tudi na YouTubu, kjer so načeloma možni dobri zaslužki, zaradi majhnosti države žal ne zaslužijo skoraj ničesar. Glavna naloga je torej bila oblikovanje digitalne akcije, ki bi povečala zavedanje o obstoju teh platform, preko katerih lahko za le nekaj evrov mesečno dostopate do praktično celotne knjižnice glasbe. Poleg tega te platforme ponujajo še veliko drugih prednosti, med drugim je preprosto deljenje seznamov predvajanja s prijatelji; novo glasbo pa lahko spoznaš tudi s pomočjo predlogov, ki ti jih program ponudi glede na tvoje dosedanje preference.«

O idejni rešitvi

»Pri iskanju rešitve sva problem razčlenila na dva dela – na prvi, da ljudje ne razumejo, zakaj bi morali za glasbo plačevati, sploh mlajši, ki niso živeli v času kupovanja plošč in CD-jev, in na drugi, da je prehod na pretočno glasbeno platformo zahteven, saj moraš z oblikovanjem seznama predvajanja začeti znova, prav tako se učenje programa o tvojih preferencah začne od začetka.

Najino primarno ciljno skupino sva nekoliko zožila, in sicer na mlajše, ki že razpolagajo s svojim denarjem in so odrasli v kulturi brez kupovanja plošč in CD-jev. To so mladi, ki vsak mesec prejmejo sporočilo s študentskega servisa, ki jih obvesti o prejetem plačilu za pretekli mesec.

Komunikacijsko akcijo bi tako začela s sporočilom s študentskega servisa, ki pa bi mlade obvestilo o tem, da za določeni mesec pošteno zasluženega denarja ne bodo prejeli in bi jim za več informacij ponudilo spletno povezavo.

Nedvomno razburjene študente bi povezava odpeljala na spletno mesto, kjer pa bi jim pojasnili, da bodo svoje plačilo sicer prejeli za razliko od mnogih glasbenikov, ki pa ga zaradi nelegalnih oblik poslušanja glasbe ne bodo.Spletno mesto bi ponudilo tudi preprosto rešitev, ki bi uporabnike pozvalo k (re)legalizaciji njihovih seznamov predvajanja. S klikom na gumb bi preprosto uvozili svojo glasbeno knjižnico s telefona, računalnika ali pa kar celoten seznam predvajanja neposredno z Youtuba. Program Re-legalizatorbi samodejno generiral enak, a legalen seznam predvajanja oziroma knjižnico glasbe, kot jo je uporabnik že imel in mu jo ponudil na kateri koli od obstoječih pretočnih platform za glasbeno predvajanje.

S tem bi zmanjšali tako imenovani strošek zamenjave, ki ga predstavlja prehod na takšno aplikacijo in omogočili prehod, ki od uporabnika ne bi zahteval dodatnega dela, vloženega časa ali drugih sprememb. Prav tako bi uporabnikom omogočali, da svoj seznam predvajanja delijo z drugimi, kar prej ni bilo mogoče, hkrati pa bi jim lahko napredno programsko učenje bolj učinkovito predlagalo druge in zanje relevantne pesmi.

Da pa bi briefu zadostila v celoti in razširila sporočilo tudi do širše ciljne skupine, bi organizirala velik brezplačen koncert priljubljenih slovenskih glasbenikov. Presenečenje bi se zgodilo, ko bi med koncertom igranje skupine prekinili vsiljivi oglasi. Začudenim in morda celo ogorčenim obiskovalcem bi skupina nato razložila, da z vedno manj denarja žal ne morejo organizirati kakovostnih koncertov, zato je lahko povsem realna posledica nelegalno poslušane glasbe koncert z oglasi, in jih ob tem pozvali, da se re-legalizirajo in s tem podprejo vse glasbenike. Oseben pristop karizmatičnih frontmanov bi zagotovo veliko boljše vplival na poslušalce kot pa povsem običajen in morda celo žugajoč oglas, obenem pa bi sporočilo vplivalo na vse – tudi na tiste, ki platforme morda že uporabljajo. Ti bi postali naši ‘ambasadorji’, saj je takšna posledica negativna za vse ljubitelje glasbe.«

O medsebojnem sodelovanju

»Kljub temu da sva na vizitkah oblikovalec in tekstopiska, sva v prvi vrsti oba kreativca. Za naju to ni bilo prvo sodelovanje, poleg prijav na različna kreativna tekmovanja sva bila dve leti tudi sodelavca v agenciji in že zelo kmalu sva ugotovila, da lahko zelo dobro sodelujeva. Večji del dneva sva seveda namenila razmišljanju, pogovarjanju in prevpraševanju idej. Ko pa sva se oba strinjala z idejo, sva začela vsak s svojim delom. Lepo je, da oba veva, kdaj ideja še ni čisto prava in ko je, tudi to oba v trenutku začutiva. Lažje je, če imaš veliko skupnega, saj potem manj časa porabiš za nepotrebne malenkosti in več za kreativno delo (smeh).«

O sebi

»Biti oblikovalec oziroma tekstopisec za naju nikakor ni dovolj. Zanima naju praktično vse, od ustvarjanja zanimivih digitalnih izkušenj in dodanih vrednosti za uporabnika do astronomije, vrtičkanja, avto- in finomehanike, zadnje čase pa se laično ukvarjava tudi z dermatovenerologijo in kvačkanjem. Meniva, da je za kreativca pomembna široka razgledanost in poznavanje različnih področij. Predvsem pa je pomembno imeti aktiven smisel za humor.«

O pričakovanjih v Cannesu

»Najbolj se veseliva novega digitalnega projekta, ki ne bo zamejen z naročnikovim proračunom ali drugimi omejitvami, s katerimi se srečuješ pri vsakodnevnem delu. Takšna tekmovanja so užitek za kreativce, saj lahko vsakič znova dokažemo, česa smo sposobni in kaj lahko ustvarjamo tako za znamke kot tudi za uporabnike. Prepogosto se zgodi, da »trendovsko oblikovanje« in »trendovske odločitve« vodijo zgolj do »trendovskih rezultatov«, kar znamko običajno premalo diferenciira od preostalih. Želiva si projekta, kjer je možno implementirati bolj napredno digitalno tehnologijo, kot so umetna inteligenca, »anticipatory design«, »microcopy«, internet stvari, personalizirana uporabniška izkušnja ali druge, morda za naju še nepoznane tehnologije.« 

Kolumna je bila prvotno objavljena v aprilski, 443. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]