• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Snapchat za blagovne znamke – da ali ne?

Med ogledom ene izmed zadnjih raziskav o oglaševanju na družbenih omrežjih v oči bode dejstvo, da je za 42 odstotkov sodelujočih blagovnih znamk oglaševanje na Snapchatu najtežje. Sodeč po odzivu ni najbolj prepričal niti slovenskih blagovnih znamk.

Čeprav smo še oktobra lani poročali o veliki rasti naložb oglaševalcev v Snapchat, pa ga očitno po Digidayevi raziskavi čaka še veliko dela.  Kar 42 odstotkov sodelujočih v raziskavi je Snapchat opredelilo kot najtežjo platformo za oglaševanje, kar je veliko več kot pa na primer Amazon s 27 odstotki. Najbolj preprost za oglaševanje naj bi bil Facebook, njegovi težavnosti je pritrdilo le devet odstotkov vprašanih.

Snapchat se sicer že leta močno trudi privabiti oglaševalce na svojo platformo, pri tem pa se poleg dobičkonosnosti spopada še s številnimi drugimi težavami. Tudi v naši rubriki Izbor MMeseca le stežka najdemo akcijo, ki vključuje aktivacijo na Snapchatu. Iz številnih podjetij so nam sporočili, da so zaradi povečane funkcionalnosti Instagrama (ki si je funkcijo Stories »izposodil« od Snapchata) Snapchat preprosto preskočili in se posvetili oglaševanju na Instagramu.

Ne kot prodajno orodje, ampak način pripovedovanja zgodb

Renault je v Sloveniji na Snapchatu prisoten od konca leta 2015. Barbara Randić, vodja tržnih komunikacij v Renault Nissan Slovenija, poudarja, da Snapchata nimajo za prodajno orodje, ampak za način zbliževanja in pripovedovanja zgodb blagovne znamke. Učinek spremljajo s številom ogledov in stopnjo ohranitve (ang. retention rate). Z rezultati so zadovoljni, ko gre za podporo aktivnostim pod črto. »Čeprav so za Snapchat veljale zdravorazumske trditve, da je za otroke in da tukaj ni naše ciljne skupine, smo se vseeno odločili za pristop v obliki videozgodb, vendar brez plačanega oglaševanja,« pojasnjuje Randićeva. Snapchat so pri nekaterih kampanjah uporabljali kot podporni komunikacijski kanal in dodatno točko dotika (ang. touchpoint) s ciljno skupino ter na njem tedensko objavljali.

»Že od lanskega leta pa Snapchat postaja vse manj relevantno družbeno omrežje. Takrat je Instagram uvedel Stories, torej funkcijo, ki je bila do takrat edinstvena za Snapchat. Posledično Snapchat postaja vse manj privlačen tudi v smislu stroškovne učinkovitosti. Predstavlja še eno v nizu družbenih omrežij, ki ga je treba upravljati. Ne ponuja pa ničesar, česar katero drugo omrežje ne bi imelo. Pri Renaultu še vedno vztrajamo pri Snapchatu, vendar ga zagotovo ne vidimo med primarnimi družbenimi omrežji,« navaja sogovornica.

Aktivno vpletanje posameznikov

Tudi v Novi KBM vidijo Snapchat kot kanal, ki je primeren za oglaševanje predvsem mlajši ciljni. Aktivnosti so prvič izvajali v letu 2016 za svojo blagovno znamko Sveta Vlada, in sicer v okviru kampanje »Zlatko Ribica«. »Z raperjem Zlatkom smo izvedli štiri glavne »lifestyle« izzive, ki so zmagovalcem prinesli 300 evrov na bančni kartici paketa Skul in osem manjših »produktnih« izzivov za vladarsko majčko. S pomočjo Nove KBM je Zlatko Ribica nagradil in razveselil več kot petdeset sveta vladarjev,« je aktivacijo pojasnila Klavdija Novak, direktorica marketinga v NKBM.

Komunikacija je sicer potekala tudi na Facebooku, Instagramu, v e-novičnikih in preostalih digitalnih kanalih. Sogovornica poudarja pomembnost dvosmerne komunikacije. »Nismo se posluževali zgolj klasičnega enosmernega načina oglaševanja, temveč takšnega, ki aktivneje vplete posameznike, ki generirajo vsebino, saj jim omogoči bolj zapomnljivo izkušnjo z blagovno znamko. Skupno si je izzive ogledalo in aktivno sodelovalo več tisoč posameznikov.«

O tem, koliko oglaševalskega denarja iz Slovenije priteče na račun Googla, Facebooka, YouTuba in drugih tujih omrežij, smo izčrpno pisali tudi v januarski številki Marketing magazina.

Foto: Pixabay