• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kaj pomeni prepoved oglaševanja kriptovalut?

Tehnološki velikani Google, Facebook in Twitter so napovedali prepoved oglaševanja kriptovalut na svojih platformah. Ukinili so tudi oglaševanje ICO-jev, s katerimi so slovenski start-upi lani pridobili 80 milijonov evrov. Kaj ta ukinitev pomeni za »kriptookolje«, smo se pozanimali pri start-upih Viberate, ICONOMI in Netis.

Odklonilen odnos ali »čistka«?

Facebook je že januarja napovedal prepoved oglaševanja kriptovalut in jih označil za zavajajoče. Enako velja za oglaševanje prve javne ponudbe kriptožetonov (ICO). Marca sta mu z enako odločitvijo in utemeljitvijo sledila Google in Twitter. V pravilnikih so navedli, da oglasi ne bodo več mogli prikazovati »kriptoskupnosti in povezanih vsebin«. Google je na primer v zapisu na blogu opozoril, da je leta 2017 odstranil več kot tri milijarde oglasov (ali 100 oglasov na sekundo), ki so kršili njihova pravila.

Ali je to dovolj, je eno večjih vprašanj v oglaševalski industriji v zadnjih nekaj mesecih. Nekateri mediji so potezo označili kot odklonilni odnos do kriptovalut, spet drugi za »čistko«, ki bo potencialnim investitorjem (s poštenimi nameni) le koristila. Verjetno ni več treba poudarjati, da so kriptovalute in ICO-ji dodobra prevzeli slovensko start-upovsko sceno in jo ponesli na svetovni zemljevid. Kot smo se naučili že večkrat (na primer pri implementaciji adblockerja v Googlov brskalnik Chrome), je na odločitve nespametno gledati črno-belo. Nikakor ne moremo tudi zanemariti dejstva, da so slovenski start-upi skupaj zbrali kar 140 milijonov dolarjev, od tega 80 milijonov dolarjev preko ICO-jev.

Obstaja določena mera družbene odgovornosti

Za Vasjo Vebra, soustanovitelja Viberata, Googlova odločitev ne bo imela resnega vpliva na industrijo, vsaj na dolgi rok ne. Na kratek rok po njegovem mnenju vsaka takšna novica sicer slabo vpliva na trg, kar je običajno za čase, ko tečaji padajo. »Danes cena bitcoina pade že, če kdo od vidnejših igralcev reče, da mu ni všeč ton oranžne barve v logotipu kovanca.« Za potrebe kampanj ICO so po njegovem mnenju bolj primerni specializirani mediji, kjer se lahko zakupi oglasne pakete in tako oglašuje resnično ozki ciljni publiki investitorjev v kriptožetone.

»Google sicer omogoča relativno dobro ciljanje, ampak še vedno lahko isto ciljno občinstvo oglaševalec zajame na primer z oglaševanjem na Coinmarketcap.com ali mogoče na Cointelegraphu. Sploh v zadnjem času se pojavlja vse več popolnoma nesmiselnih ICO-produktov brez karkšne koli uporabne vrednosti in verjamem, da tudi ustanovitelji z žetonom nimajo kakšnih resnejših načrtov, razen pobrati denar, tako da do neke mere celo pozdravljam omejitev oglaševanja splošni javnosti.«

Veber poudarja, da je vsakdo odgovoren za svoje naložbe. Ampak človeška narava je takšna, da dostikrat pohlep prevlada nad razumom in ljudje le na podlagi ustnih priporočil najemajo posojila, da vlagajo v pregret trg. »V popolnem tržnem kapitalizmu bi rekli, da so si pač sami krivi, medtem ko v našem sistemu vseeno obstaja določena mera družbene odgovornosti, očitno celo na strani ogromnih konglomeratov, kot je Google,« ugotavlja Veber.

Potrebno bo več iznajdljivosti

Sebastjan Pirih, vodja marketinga v podjetju Netis Group, poudarja, da skladno z večanjem števila ICO-projektov raste tudi število prevar in agresivnih oglasov, ki mečejo senco na že tako manj reguliran trg. Odločitev Googla ga ne preseneča, saj je njihov prvotni argument zaščita uporabnikov.

»Verjamem tudi, da ta ni dokončna in da se bo z rastjo zaupanja v kriptosvet in digitalne valute s časom spremenila.  Kljub temu v tem trenutku prepoved tovrstnega oglaševanja preglavice povzroča tudi tistim projektom, ki so kredibilni, uspešni in predstavljajo novi val podjetništva. Komunikacija se za nas seveda ne ustavi, zahteva pa več iznajdljivosti, testiranja, preusmeritev na druge oglaševalske platforme, nativno oglaševanje in sodelovanje z vplivneži.«

Predvsem pa zanj to pomeni klic k vzpostavitvi avtentične komunikacije in dolgoročno gradnjo skupnosti, ki je predvsem pri zgodnjih fazah projektov ICO ključnega pomena.

Treba bo opazovati reakcijo podjetij

»Ameriška podjetja, kot sta Google in pred njim tudi Facebook, se tako odzivajo na dejanja finančnega regulatorja (SEC), ki je pred kratkim začel preverjati in preganjati prevare, ki se dogajajo v sklopu ICO-jev. Regulator se namreč ni spotaknil samo ob izdajatelje teh žetonov, temveč tudi ob njihove svetovalce. In v tem duhu je treba opazovati reakcijo podjetij, saj je meja, kdo je svetovalec, lahko zelo tanka,« meni Matej Tomažin, operativni direktor ICONOMI-ja.

Ob tem dodaja, da smo lahko sočasno opazovali izjemen razmah agresivnih marketinških sporočil, ki so tudi na svetovnem spletu obljubljala hitre in velike zaslužke in tako dajala ljudem lažno upanje, saj se je v nekaterih primerih to izkazalo za čisto zavajanje oziroma za laži.

»Tudi zaradi slednjega lahko opazimo, da podjetja v tej novi industriji, kjer regulacija še ni definirana, izvajajo samoregulacijo, ki je za resna podjetja pravzaprav že kar obvezna. V zadnjem času tako lahko vidimo številne korake podjetij kot tudi vladnih ter regulatornih organov k večji regulaciji v najširšem smislu kriptosveta, kar je seveda prav, bo pa zaradi slabih praks zagotovo trpela celotna industrija,« sklene Tomažin.