• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Več kot pozitivna oglaševalska bera v letu 2017

V letu 2017 je po podatkih Mediane izmerjeni obseg oglaševanja znašal dobro milijardo evrov, kar je za 9 odstotkov več kot leto prej. V bruto slovenskem kolaču še vedno močno prevladuje televizija z več kot 80-odstotnim deležem.

Razrez bruto oglaševalskega kolača po medijih kaže, da se slovenski medijski trg zelo razlikuje od globalnega. Foto: Dreamstime

V letu 2017 je Slovenijo zaznamovalo kar nekaj dogodkov, ki so se v medijih pojavljali na naslovnicah, kot osrednje novice ali na najbolj izpostavljenih mestih. Naj povzamemo samo nekatere: predsedniške volitve, na katerih smo izvolili novega starega predsednika, dobili smo novo mejo s Hrvaško in dodobra spoznali pomen besede arbitraža, doživeli eno izmed najslabših udeležb na referendumu o drugem tiru, slišali smo za kriptovalute in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa med bolj odmevnimi in pozitivnimi novicami izstopajo tiste, ki so opisovale uspehe naših športnikov. Že sam začetek leta z bronom slovenskih rokometašev na svetovnem prvenstvu je napovedoval izjemno športno leto. Skozi zimo nas je navduševala Ilka Štuhec, poleti smo bili priča prvi slovenski zmagi na znameniti kolesarski dirki Tour de France, ki jo je na 17. etapi prikolesaril Primož Roglič. Svetovnega prvaka smo dobili tudi v slalomu na divjih vodah, za največjo evforijo pa so vsekakor poskrbeli slovenski košarkarji z osvojitvijo naslova najboljših v Evropi.

V optimističnem duhu

Vse to je med drugim vplivalo tudi na medijske in oglaševalske proračune. Zato ni presenetljivo, da je optimistični duh še vedno prisoten na medijskem in oglaševalskem trgu. Tako mediji kot tudi oglaševalci in agencije so si enotni, da je za njimi dinamično in pestro leto, s pozitivnimi zaključki. Vsaj sodeč po odgovorih, ki so jih v prejšnji številki Marketing magazina na vprašanja o poslovni in marketinški uspešnosti podali predstavniki omenjenih panog.

Več kot pozitivna je bila tudi oglaševalska bera, ki jo že vrsto let merimo na Mediani  v okviru projekta Mediana IBO. Verjetno že ptički na veji čivkajo o tem, vendar je prav, da ponovno napišemo stavek ali dva ter poudarimo, da govorimo o bruto vrednosti oglaševanja, ki temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov, pri čemer se ne upoštevajo popusti in posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih, ali brezplačne objave. Bruto vrednost je skupni imenovalec med mediji, ki je natančno izmerjen, preverljiv in ker je izražen v denarju, tudi razumljiv. V letu 2017 je tako izmerjeni obseg oglaševanja znašal dobro milijardo evrov, kar je za 9 odstotkov več kot leto prej. Realna neto vrednost je veliko manjša, vendar jo je zaradi poslovnih dogovorov, ki temeljijo na osvojenih občinstvih, neznanih popustih, dogovorih pod mizo in brezplačnih objavah tako rekoč nemogoče napovedati.

Razrez bruto oglaševalskega kolača po medijih kaže, da se slovenski medijski trg zelo razlikuje od globalnega. Verjetno so med drugim tudi odmevni dogodki, predvsem uspehi športnikov, prispevali k temu, da v bruto slovenskem kolaču še vedno močno prevladuje televizija z več kot 80-odstotnim deležem, tiskani mediji predstavljajo slabo desetino, zunanje oglaševanje in slovenski digitalni mediji imajo po 3 odstotke, radio 2 odstotka, preostali mediji pa manj kot pol odstotka celotnega deleža.

Televizija z 11-odstotno rastjo

V letu 2017 se je na vseh 27-ih televizijskih programih skupaj, ki smo jih merili v okviru projekta Mediana IBO, predvajalo 3.146.490 objav oglasnih sporočil, kar v povprečju pomeni 8621 oglasov na dan. Ali povedano drugače, na vseh programih skupaj se je  predvajalo 58 milijonov oglasnih sekund, kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko gledali kar dobrih 44 ur na dan. Sicer je to za 4 ure manj kot leto prej, beležimo pa večje število objav in sekund, namenjenih internim objavam oziroma promocijam in napovednikom lastnih programov.

Če objave in oglasne sekunde ovrednotimo po cenah iz uradnih cenikov, dobimo bruto vrednost oglaševanja na televiziji, ki je v lanskem letu višja za 11 odstotkov. 

V televizijskem oglaševalskem kolaču je na vodilnem mestu program Pop TV, ki še naprej stavi na oddaje domače produkcije in inovativen format oddaj, kar se je že prej izkazalo  kot zmagovalna kombinacija. Tako smo lahko ponovno gledali nove sezone resničnostnih šovov Dan najlepših sanj, MasterChef, Znan obraz ima svoj glas, prvo sezono oddaje Zvezde plešejo in še bi lahko naštevali. Nadaljevali so tudi z zelo uspešno podjetniško zgodbo Štartaj, Slovenija! in novo domačo igrano serijo Reka ljubezni. Na podobne zgodbe stavi tudi konkurenčni Planet TV, ki je prav tako nadaljeval z uspešnima domačima serijama Ena žlahtna štorija in Dragi sosedje ter s satirično oddajo Ta teden z Juretom Godlerjem. Predvajali so novo domačo serijo Česnovi, nam pripeljali enega najbolj priljubljenih ameriških resničnostnih šovov The Biggest Loser in se v novi magazinski oddaji Dan posvečali temam, težavam in rešitvam, ki nam jih nastavlja vsakdan. Boj za višjo gledanost in posledično višje prihodke nadaljuje Kanal A, ki mu zaradi prenosov različnih nogometnih lig, motoGP in predvsem Eurobasketa 2017, vse bolj pristaja slogan: »Šport je doma na Kanalu A«.

Omenjeni trije programi skupaj predstavljajo 74 odstotkov v televizijskem bruto oglaševalskem kolaču. Z manj kot desetimi odstotki v kolaču sledita TV 3, kjer je opazen upad bruto vrednosti oglaševanja, in prvi program javne televizije, ki sicer ne posega v boj za ratinge, saj je njeno poslanstvo drugje, vendar kljub temu beležimo rast bruto vrednosti oglaševanja.

Med preostali programi do desetega mesta so še tematska programa v lasti Pro Plusa, Brio in Kino, drugi program javne televizije, športni program SK1 in Fox Life, globalni specializirani program, namenjen predvsem ženskam.

Ferrero, Lidl in Mercator vodilni oglaševalci na televiziji

V zadnjih letih se pri trženju oglasnih terminov na televiziji bolj kot cene iz uradnih cenikov prodajajo GRP-ji (vsota točk gledanosti, gross rating point) in paketne cene. Zato smo pogledali največje oglaševalce glede dosežnih GRP-jev. Da bodo podatki bolj primerljivi, smo upoštevali Eq GRP-je (vsota točk gledanosti, prevedena na 30-sekundno osnovo, equivalent gross rating point). Na vodilnih mestih so Ferrero, Lidl Slovenija, Mercator, Spar Slovenija, Engrotuš, P&G, Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Hofer in Telemach. Glede na bruto vrednost, pri kateri se upoštevajo vsi oglasi, predvajani na televiziji, in so jih imeli gledalci možnost videti ne glede na poslovni dogovor med oglaševalci, televizijo in medijsko agencijo, dobimo iste oglaševalce, le vrstni red je malo drugačen.

Slika je tako podobna tisti izpred zadnjih nekaj let. Ne glede na to, v kateri valuti prikazujemo največje in najmočnejše v televizijskem oglaševanju, vedno dobimo iste igralce.

Tiskanim medijem za 5 odstotkov manj

Skupna bruto vrednost oglaševanja v tiskanih medijih znaša nekaj manj kot 96 milijonov evrov, kar je za dobrih 5 odstotkov manj kot leto prej. Če v obeh letih odštejemo interno oglaševanje, se je obseg bruto vrednosti zmanjšal za 3 odstotke.

Tudi v tiskanih medijih lahko podobno kot pri televiziji obseg oglaševanja prikažemo še v drugih valutah. Prva so kvadratni metri, kar pomeni, da bi lahko z vsemi oglasi, ki so bili lani objavljeni v tiskanih medijih, prekrili parcelo v velikosti 1775 kvadratnih metrov. Druga enota je število objav, in sicer jih je bilo v vseh spremljanih tiskanih medijih 62.523 oziroma 171 objav na dan. Številke, ki so prikazovale omenjeni valuti v letu 2016, so bile 1857 kvadratnih metrov oglasov in 190 objav na dan.

Med medijskimi hišami, ki izdajajo tiskane medije, je s 23-odstotnim deležem glede na bruto oglasne prihodke na prvem mestu podjetje Delo, ki je proti koncu lanskega leta začelo izdajati novi lokalni časopis Lublanske novice. S po 14 odstotki sledita skupina Media 24 in družba Dnevnik. Peterico največjih zaključujeta družbi Večer in Adria Media.

Tiskani mediji so še vedno najbolj zanimivi za trgovce, avtomobiliste in farmacevte ter za oglaševanje drugih medijev. Največji oglaševalci po bruto vrednosti so tako Telekom Slovenije, Blue trade z oglaševanjem spletne strani najnakupi.si, Mercator, Sanofarm, Lidl Slovenija, Antenna TV z oglaševanjem Planet TV, Porsche Slovenija, KMAG, Volvo in Hofer.

Revije in časopisi podobno kot leto prej

Tiskane medije delimo na dnevne časopise, revijalni tisk, časopise, tematske priloge v dnevnikih in vloženke.

S tretjinskim deležem je na prvem mestu revijalni tisk, kjer smo na običajno kakovostnejšem papirju, kot ga imajo drugi tiskani mediji, imeli možnost videti oglase v vrednosti 27 milijonov bruto vrednosti, kar je enako kot leto prej. Podobno kot v preteklih letih v bruto revijalnem kolaču prednjačijo tako imenovane ženske revije dveh založniških hiš – Salomona, ki sodi v skupino Media 24, in Adrie Medie.

Revijam z malo manjšim deležem med tiskanimi mediji sledijo dnevniki, v katerih so bili lani objavljeni oglasi v bruto vrednosti 26 milijonov evrov.

Glede na bruto vrednost oglaševanja so v kolaču dnevnikov vodilni mediji Večer,Delo inSvet24.

Tematske priloge, ki jih vodimo ločeno od dnevnikov, zavzemajo petino med tiskanimi edicijami. Oglaševalci so v njih predstavljali svoje oglase v bruto vrednosti dobrih 16 milijonov evrov, kar je enaka vrednost kot leto prej. Med vsemi prilogami so glede na bruto vrednost oglaševanja na prvih mestih edicije, priložene Delu in Slovenskim novicam ter Dnevniku. Na prvih treh mestih so tako Ona, DeloinDom, Moj dom, sledi Večerova priloga Kvadrati in ponovno priloga prej omenjenih hiš Nika. Med prilogami se je znašla tudi edicija Stop, ki je vrsto let izhajala samo kot samostojna revija, zdaj pa izhaja v samostojni ediciji, hkrati pa je priložena Večeru in Vestniku in jo zato vodimo kot prilogo.

Časopisi znotraj tiskanih medijev predstavljajo 12-odstotni delež. Glede na leto prej se je bruto vrednost oglaševanja v teh medijih povečala za 3 odstotke. Največji med časopisi Nedeljski dnevnik, Gorenjski glas in Kmečki glas predstavljajo več kot polovico bruto vrednosti v časopisnem oglaševalskem kolaču.

Na Mediani vloženke, priložene v tiskanih medijih, vodimo kot samostojno vrsto medija. Oglaševalci so v takšno predstavitev investirali bruto vrednosti v višini 2 milijona evrov, kar predstavlja 3 odstotke med tiskanimi mediji. Tovrstnega oglaševanja smo največ zabeležili v edicijah Slovenskih novic, Nedeljskega dnevnika, Dela, Dnevnika in Večera. Omenjeni mediji predstavljajo kar 67 odstotkov vsega oglaševanja, izmerjenega pri vloženkah.

Tudi na spletu največ oglašujejo največji

V Sloveniji natančnega podatka o tem, kolikšen odstotek oglaševalskega denarja je namenjen digitalnim medijem, žal nimamo. Niti v bruto vrednosti. Na Mediani sicer zbiramo podatke o oglaševanju na internetu, vendar so v raziskavo zajete samo domače spletne strani in ne tuje, kot so Google, Facebook, Gmail, YouTube in druge, kjer pa naj bi bil obseg oglaševanja ravno največji.

Bruto vrednost oglaševanja na spletnih straneh, ki so vključene v Mediano IBO, znaša 35 milijonov evrov in predstavlja 5 odstotkov v bruto oglaševalskem kolaču. Glede na leto prej beležimo 3-odstotno rast. Med merjenimi stranmi so na prvih petih mestih, ki skupaj predstavljajo 66 odstotkov bruto vrednosti spletnega kolača, 24ur.com, siol.net, bolha.com, žurnal24.si in finance.si.

Oglaševalci, ki glede na bruto vrednost največ investirajo v ta medij, so sočasno tudi na lestvici največjih v vseh medijih. To so Telekom Slovenije, Renault Nissan Slovenija, A1 Slovenija, Pivovarna Laško Union, Loterija Slovenije, Telemach, Zavarovalnica Triglav, Spar Slovenije in P&G.

Dva odstotka petim radijskim postajam

V okviru projekta Mediana IBO spremljamo pet radijskih postaj, ki so med najbolj poslušanimi na nacionalni ravni, in sicer Radio 1, Radio Antena, Radio Center, Radio Prvi in Val 202. Teh pet radijskih programov v oglaševalskem kolaču predstavlja 2 odstotka. Oglaševanje na radiu lahko prav tako prikažemo v drugi valuti, in sicer v oglasnih sekundah. Skupaj je bilo na petih spremljanih programih predvajanih 7,5 milijona oglasnih sekund, kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko poslušali slabih 6 ur na dan. To je sicer zneslo 1363 objav oglasov na dan.

Največji oglaševalci na radiu so Porsche Slovenija, Farmedica, Telekom Slovenije, Petrol, LES-MMS, ki oglašuje trgovini s pohištvom, opremo  in dodatki za dom Lesnino in Mömax, Hofer, Loterija Slovenije, Harvey Norman, Mercator in Delo.

Zunanje oglaševanje doseglo 2-odstotno rast

Skupna bruto vrednost oglaševanja na zunanjih površinah znaša 38 milijonov evrov, kar je za dva odstotka več kot leto prej.Največji oglaševalci v tem mediju so Telekom Slovenije, Hofer, A1 Slovenija, Porsche Slovenija, McDonald's, trgovci Lidl Slovenija, Spar Slovenija in Mercator, Antenna TV ter Verudela, oglaševalec nogavic, kopalk in spodnjega perila blagovnih znamk Calzedonia in Intimissimi.

Preostalim medijem manj kot pol odstotka

V oglaševalski kolač sta vključena še oglaševanje, ki ga trži podjetje Fini oglasi, in sicer v bruto vrednosti milijon evrov, ter oglaševanje v kinematografih. Ti mediji skupaj predstavljajo manj kot pol odstotka v oglaševalskem kolaču. Najpogosteje so se preko preostalih medijev predstavljali A1 Slovenija, Telekom Slovenija, Nova ljubljanska banka, Coca-Cola in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.

Trgovci za 13 odstotkov povečali oglaševalske naložbe

Že kar nekaj let je najbolj oglaševana trgovinska dejavnost, ki predstavlja dobrih 18 odstotkov v oglaševalskem kolaču. Hkrati je to dejavnost, kjer že dlje časa beležimo tudi stalno rast obsega oglaševanja. Lani se je obseg njihovega oglaševanja tako povečal za 13 odstotkov glede na leto prej.

Znotraj panoge je, glede na bruto vrednost oglaševanja, največji oglaševalec Mercator, ki je v lanskem letu začel z novo marketinško strategijo za pomladitev blagovne znamke in s tem pridobivanje mlajših kupcev ter skupaj s slovenskimi dobavitelji ustvarjal skupne marketinške zgodbe in nove ponudbe za potrošnike. Sledi mu Lidl Slovenija, ki nadaljuje komunikacijo s kuharjem Tomažem, le da mu tokrat družbo dela simpatična pomočnica Ema. Kupce je nagovarjal z izdelki preverjene kakovosti po ugodnih cenah in jim ponujal preprosto nakupovalno izkušnjo s sloganom »Preprosto več za vas«. Lidlu tesno za petami sledi Spar Slovenija, ki je tudi v lanskem letu skupaj s partnerji izpeljal projekt »Štartaj Slovenija!«, kot sponzor slovenske košarkarske reprezentance je peljal navijače na evropsko košarkarsko prvenstvo in še naprej ostal prva trgovina po izboru kupcev po raznovrstni izbiri, prijaznosti, svežini in zaupanju.

Podobno kot v letu 2016 peterico največjih trgovcev zaključujeta Engrotuš in Hofer. Prvi je osvežil in prenovil vizualno podobo lastnih blagovnih znamk, kar je sporočal s serijo oglasov, v katerih je v glavni vlogi nastopal Jurij Zrnec. Omenjeni igralec nastopa tudi v oglasih, kjer skupaj s Tušem, kot sponzorjem slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, navija za naše zvezde. Hofer je lansiral svojo prvo lastno blagovno znamko Hofer Tržnica, ki združuje lokalne dobavitelje sadja in zelenjave, in nadaljeval z akcijo lastne blagovne znamke Natur aktiv, ki je dobila nadaljevanje z linijo otroške hrane.

80-odstotni delež treh največjih v telekomunikacijah

Na drugem mestu med panogami so telekomunikacije, kjer smo dobili novega mobilnega operaterja HOT – Hofer Telekom, konec leta pa je prenehal delovati Izimobil, ki je ponujal predplačniške mobilne komunikacije.

Na vrhu največjih po bruto vrednosti oglaševanja v telekomunikacijski panogi je Telekom Slovenije, ki je proti koncu lanskega leta začel kampanjo »Obrnite življenje na modro«. Njeno sporočilo je, da lahko njihov uporabnik pobegne od vsakdanjega hitenja in na enem mestu najde zanesljivost in udobje. Čeprav je bil glede na bruto vrednost oglaševanja na prvem mestu Telekom Slovenije, se je v lanskem letu več govorilo o njegovem tekmecu Si.mobilu, ki se preimenoval v A1 Slovenija. Lansiranje znamke A1 v Sloveniji je spremljal slogan »Začetek nečesa izjemnega«, ki ga uporabljajo v svoji nadaljnji komunikaciji, predvsem za povezovanje fiksne in mobilne storitve v enotno storitev. Predstavili so tudi paket A1 svobodni, ki omogoča deljenje količin z dodatnim uporabnikom, številne nagrade pa je prejel za projekt »Lahkonočnice«.

Tretji ponudnik telekomunikacijskih storitev Telemach je oglaševal mobilne pakete, predvsem pakete »Še več«. Konec leta je začel oglaševati tudi televizijski program Pikaboo, namenjen otrokom.

Največji prvi trije, glede na bruto vrednost oglaševanja, Telekom Slovenije, A1 Slovenija in Telemach, predstavljajo skoraj 80-odstotni delež v oglaševalskem kolaču telekomunikacij.

Znotraj telekomunikacijskih storitev vodimo tudi oglaševanje aplikacije letgo, ki jo je podjetje OLX B.V. začelo oglaševati v začetku lanskega leta in je z bruto vrednostjo oglaševanja v višini slabih 5 milijonov evrov za omenjenimi tremi ponudniki telekomunikacijskih storitev. Lestvico največjih nadaljujejo že omenjeni novi mobilni operater Hofer Telekom, mednarodni proizvajalec pametnih telefonov s sedežem na Kitajskem  Huawei in še en ponudnik celovitih telekomunikacijskih storitev, T-2.

Avtomobilisti povečali naložbe za 4 odstotke

Oglaševanje osebnih avtomobilov zavzema 7-odstotni delež v oglaševalskem kolaču in se je glede na leto prej povečalo za 4 odstotke. Med avtomobilisti je na vrhu Porsche Slovenija, ki z oglaševanjem znamk Audi, Seat, Škoda in VW predstavlja dobro petino deleža. Sledi Renault Nissan Slovenija s 17 odstotki v bruto oglaševalskem kolaču avtomobilistov, za njim pa Opel z dobro desetino, Citröen Slovenija z 8 odstotki, Peugeot Slovenija s 7 odstotki, Hyundai Avto trade z odstotkom manj ter BMW Slovenija in Summit motors s po 5 odstotki. Pri Citröenu Slovenija je opazna najvišja rast bruto oglaševanja med omenjenimi največjimi v tej panogi, predvsem zaradi oglaševanja modela C3.

Lek in Krka največja oglaševalca med farmacevti

Oglaševalci farmacevtskih izdelkov so bruto vrednost oglaševanja povečali za petino. Med njimi je na vodilnem mestu farmacevtska družba Lek s kar 44-odstotnim povečanjem bruto investicij, ki z najbolj oglaševanimi znamkami Lekadol, Angal, Linex, Fluimukan, Operil in Diverin predstavlja skoraj tretjino deleža med vsemi farmacevtskimi izdelki. Z 18 odstotki mu sledi Krka, kjer prav tako beležimo preko 40-odstotno rast bruto vrednosti oglaševanja. V največji meri so oglaševali znamke Nalgesin, Daleron, Septabene, Septanazal in Nolpaza control. Sledijo Bayer, ki v kolaču farmacevtskih izdelkov s paradno znamko Aspirin predstavlja 7 odstotkov, Johnson & Johnson z znamko Olynth za odmašitev zamašenega nosu, ki se ji je pridružila znamka Olytabs, ter Medex s svojo pestro paleto izdelkov iz medu in prehranskih dopolnil.

Med proizvajalci čokoladnih izdelkov prepričljivo vodi Ferrero

Visoko so se med oglaševanimi panogami povzpeli oglaševalci čokolad, in to predvsem zaradi oglaševalca Ferrero, ki je z oglaševanjem na televiziji postal tudi največji oglaševalec v Sloveniji tako po bruto vrednosti kot tudi po doseženih GRP-jih. Z oglaševanjem znamke Kinder z vsemi izdelki, kot so čokolade, jajčka presenečenja, rezine bueno, country, pingui, ter bonboni Raffaello in Rocher, predstavlja več kot 70 odstotkov med oglaševalci te sladke dobrote. Podjetje Mondelez z znamko Milka in najbolj znano vijolično kravo sledi z 11 odstotki, medtem ko imajo preostali oglaševalci veliko manjše deleže.

Zavarovalnica Triglav vodilni oglaševalec v finančnem sektorju

Čokoladi sledi finančni sektor, v katerem se je bruto oglaševanje povečalo za petino, predvsem na račun NLB. Ta je predstavljala različne poti do banke, konec leta pa smo v njenih oglasih spremljali smučarko Ilko Štuhec. NLB in Addiko bank, ki je oglaševala gotovinske kredite, sta več kot podvojili bruto investicije v oglaševanje ter se uvrstili na drugo in tretje mesto znotraj finančnega sektorja. Največji oglaševalec je Zavarovalnica Triglav s svojimi številnimi zavarovalnimi storitvami, med katerimi je najbolj oglaševano avtomobilsko zavarovanje predvsem z avtomobilsko asistenco, kjer smo v oglasih zopet lahko videli že omenjenega igralca Jurija Zrneca v vlogi obalne straže. Od četrtega mesta dalje si sledijo Mercator z oglaševanjem plačilne kartice pika, Nova KBM, Abanka, Mastercard, Intesa Sanpaolo banka, Generali Group in Sberbank z oglaševanjem ekspresnih kreditov in kartico Ideal s slovenskimi skakalci in odbojkarji v glavni vlogi.

Med vsemi oglaševalci so na prvih mestih, glede na bruto vrednost oglaševanja, že omenjeni Ferrero, Mercator, Telekom Slovenije, Lidl Slovenija in Spar Slovenija. Preostali največji so P&G, Engrotuš, Telemach, A1 Slovenija in Hofer.

Že hiter pogled na našo lestvico kaže, da največji prihajajo iz trgovske panoge, telekomunikacij in izdelkov široke potrošnje.

Za nami je dinamično leto glede številnih političnih, gospodarskih in športnih dogodkov, ki so se tako ali drugače odražali v  medijih in tudi vplivali na oglaševanje. Pestro bo tudi leto, v katerega smo že dodobra zakorakali. Kako se bodo športni dogodki z zimskimi olimpijskimi igrami, parlamentarne volitve in nadaljevanje sage o arbitraži ter morebitni novi kriptomilijonarji odražali v medijskem in oglaševalskem kolaču, bomo kmalu izvedeli. 

Članek je bil prvotno objavljen v februarski, 441. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]