• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Sobotni razMMislek: Kaj zdaj, naj izbrišemo profil na Facebooku ali ne?

Nedavno razkritje o podjetju Cambridge Analytica je za številne znak, da je skrajni čas, da se za vedno »odklopimo« od Facebooka. Tudi če to zares storimo, gre še vedno le za vrh ledene gore, ko gre za razdajanje podatkov velikih tehnoloških podjetij.

Foto: Pixabay

V štirinajstih letih od njegove ustanovitve je število uporabnikov Facebooka poraslo s 4 tisoč na 2 milijardi. Kmalu po škandalu in domnevnem boju proti lažnim novicam je konec tedna javnost pretresla informacija o zlorabi 50 milijonov profilov na Facebooku. Novica ima večji odmev, saj ne gre za uporabo podatkov v, na primer, marketinške namene, temveč za politične cilje. Podjetje Cambridge Analytica je podatke uporabilo za vplivanje na volitve v ZDA leta 2016. Kar za uporabnike predstavlja družbeno omrežje, je za »tržnike« postal učinkovit nadzorni sistem ciljnih skupin.

Od akademika do predsedniških volitev

Leta 2013 je Aleksandr Kogan, profesor psihologije na Univerzi v Cambridgu, prosil Facebook, naj mu za raziskovalni projekt dovoli uporabo podatkov uporabnikov. Oblikoval je različna (neškodljiva) orodja znotraj Facebooka za manipulacijo, na primer aplikacije za kvize osebnosti. Uporabnik je dobil informacijo o sebi, ki je prej naj ne bi vedel. S sodelovanjem pa se je tudi strinjal z delitvijo svojih informacij in informacij o zanimanjih in všečkih svojih prijateljev. Pozneje je Facebook sicer zaostril pogoje zbiranja podatkov. V tem času je Kogan že zbral želeno in podatke prodal podjetju Cambridge Analytica, s čimer je prekršil svoj dogovor s Facebookom. Ko so predstavniki Facebooka leta 2015 v medijih izvedeli za zlorabo, so morali zagotoviti, da so bili vsi podatki izbrisani. A junija 2016 so predstavniki Cambrige Analytice že sedli za mizo z Donaldom Trumpom, takrat še kandidatom za predsednika ZDA. Izkazalo se je, da podatki niso bili izbrisani.

Intervju s Christopherjem Wyliejem, nekdanjim zaposlenim v Cambridge Analytici, razkriva uporabo na Facebooku zbranih podatkov z namenom vplivanja na politično opredeljenost Američanov. Facebook se je sicer sprva odzval z zanikanjem odgovornosti oziroma z molkom njegovega ustanovitelja Marka Zuckerberga. Njihov podpredsednik Andrew Bosworth je, na primer, tvitnil, da so se ljudje sami odločili deliti svoje podatke preko različnih aplikacij. Nadaljeval je, da so bile te v prekršku v primeru nespoštovanja dogovorov z uporabniki ali Facebookom. Vdrli naj ne bi v noben sistem, prav tako naj ne bi prišlo do kraje gesel ali informacij.

Ali bi nas (uporabnike) moralo skrbeti?

Tracy Chou, nekdanja praktikantka pri Facebooku, se s trditvijo Boswortha o neobstoju vdorov v sam sistem strinja. Razlaga pa, da je to način, kako Facebook deluje. Facebookov poslovni model namreč temelji na zbiranju, deljenju in uporabi uporabniških podatkov, brez seznanitve in privolitve. Cambridge Analytica je morda kršil pogoje uporabe, ampak Facebook po njenih besedah sploh nima »varovalk« za njihovo preprečevanje. Prav ste prebrali. Tudi če je podjetje Cambridge Analytica kršilo katera koli pravila, vsemogočni Facebook za »poseg« ni imel varovalk.

Zavedati se je treba, da ne glede na padec delnic trenutna situacija ne skrbi le uporabnikov. Skrbi tudi oglaševalce. Po eni strani se Facebook javnosti predstavlja kot družbeno omrežje, po drugi strani pa se oglaševalcem predstavlja kot platforma, ki nudi kar najboljši vpogled v potencialne kupce. Številni zato Facebook primerjajo s sistemom vohunjenja.

Nagradno vprašanje: kaj nam pomeni več, zasebnost ali koristi?

Facebook je še vedno aplikacija, ki uporabnika spomni na rojstni dan prijateljev, ga poveže s sorodniki v tujini, shranjuje stare slike in omogoča komunikacijo z ljudmi. Torej ponuja »komplet«, ki je uporaben le v kombinaciji s souporabniki. Če bi se odločili za resnično zaščito svojih podatkov, bi se morali odreči tudi Instagramu in WhatsAppu ter ne nazadnje tudi pametnemu telefonu. Kaj nam torej pomeni več, zasebnost ali koristi?

Od individualnih podatkov, da nekdo rad pije pivo do njihove združitve z nekaj všečki strani na Facebooku, je analitikom v Cambridge Analytici uspelo predvideti, za koga bo nekdo volil.

Svetovni splet se je v letih spremenil v korporacijski nadzor, kjer je nemogoče nadzorovati, kako nekdo uporablja podatke o vas. S tega vidika je korak v pravo smer prihajajočii GDPR, ki bo nekaj več moči za nadzor dal v roke uporabnikom. Vseeno pa se lahko kislo nasmejemo ob misli, kako so podatki iz nekih zabavnih kvizov vplivali na politično stanje v ZDA.

(Povzeto po članku Arwe Mahdawi: Facebook: is it time we all deleted our accounts? (The Guardian)