• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kaj se zgodi, ko ima telefon čustva?

Od konca januarja 2018 ima tudi Slovenija odgovor na znanstvenofantastične serije. Neodvisna in neprofitna spletna serija Dualizem obravnava nam zelo »domačo« temo. Umetna inteligenca, predvsem virtualni pomočniki, se v bližnji prihodnosti razvije na raven človeka. O njenem nastanku, zahtevnosti promocije in še čem smo se pogovarjali z režiserjem in scenaristom Tomažem Krajncem in producentko Lauro Gričar.

Producenti Dualizma (od leve proti desni): Igor Pečoler (direktor fotografije), Laura Gričar (marketing), Tomaž Krajnc (režiser in scenarist) in Nejc Jezernik (direktor izbora igralcev). Foto: Matjaž Očko

Razpeti med dvema svetovoma

Glavna igralca v seriji ekipe ustvarjalcev iz Celja sta urednik časopisa Kris in njegova boljša polovica Pia, ki je psihologinja. Razdvojena sta med dvema svetovoma; resničnostjo in umetno inteligenco. Kris je kot »zagovornik« resničnosti prepričan, da nas uporaba umetne inteligence vodi v pogubo. Zgodba se dodatno zaplete s Piino novico o novi poslovni priložnosti, ki vključuje razvoj virtualnega asistenta Mimet. Kris ima težave tudi v službi, saj je bralcev čedalje manj.

»Odpirala so se nam vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi se telefon, ki ve o nas več, kot vemo mi sami, lahko odločal po svoje in imel svoja čustva. Torej, kaj če damo svojemu osebnemu asistentu, ki je naš prijatelj ali še več kot to, razloge, da nas zasovraži in se nam maščuje. Zgodba je sicer med razvojem scenarija šla v nekoliko drugo smer, a to so bila začetna razmišljanja,« idejo pojasnjuje režiser in scenarist Tomaž Krajnc.

Neskončno vprašanj, malo odgovorov

Navdih ustvarjalcev serije izhaja delno iz lastnih izkušenj, večinoma pa iz razmišljanj, ki so se jim porajala na področjih umetne inteligence, možganov in zavesti. »Tudi sami smo veliki ljubitelji serij, ki se dotikajo tovrstne tematike. Scenarist in režiser pa se je namenoma izognil ogledu serije Black Mirror, preden je napisal scenarij za Dualizem, da ne bi bil pod prevelikim vplivom. Nam je takšna tematika zanimiva predvsem, ker odpira neskončno vprašanj in ponuja malo odgovorov,« pravi sogovornik.

Ne stroji, ali človek premore človeško pamet?

Ob gledanju serije ne moremo mimo trditve Phillipa Evansa, partnerja in svetovalca v ameriški družbi The Boston Consulting Group. V 438. številki Marketing magazina je v intervjuju izjavil, da se umetna inteligenca nikoli ne bo naučila nečesa zelo človeškega – zdrave pameti. Pa premore Mimet zdravo človeško pamet? »Ideja Mimetov je, da delujejo po podobnih principih kot človeški možgani. Cilj raziskovalcev v svetu prihodnosti, ki smo ga ustvarili z Dualizmom, je, da je delovanje Mimetov čim bolj podobno delovanju človeka. Pravo vprašanje je torej, ali človek premore zdravo človeško pamet,« se nasmehne Krajnc.

Učenje je prihodnost umetne inteligence

V seriji lahko zasledimo za zdaj še nepredstavljiv prizor. Med seboj namreč komunicirata dva virtualna asistenta. Številni strokovnjaki napovedujejo, da je prihodnost na področju umetne inteligence prav medsebojno učenje med stroji. Po Krajnčevem prepričanju je učenje na splošno prihodnost umetne inteligence, ne zgolj medsebojno, tudi učenje od ljudi. Ta sposobnost je po njegovem mnenju namreč pomemben del človeške individualnosti in raznolikosti. Vsaka, še tako majhna in na videz nepomembna izkušnja iz vsakdanjega življenja v kombinaciji z edinstvenim dednim zapisom vpliva na to, da smo drugačni od drugih.

»Ni dveh ljudi, ki bi imela popolnoma enake izkušnje iz preteklosti. In to je tisto, kar v našem pogledu daje človeškost Mimetom. To je razlog, da isti »input« v dveh različnih trenutkih daje različne »oupute«, kar za trenutne osebne asistente, ki delujejo po določenih algoritmih, brez procesa odločanja, še ni značilno.« Sposobnost obdelave podatkov je torej samo osnova Mimeta, ki so jo nastavili njegovi razvijalci. Od tu naprej so njegova dejanja odvisna od raznolikih izkušenj, ki mu dajejo možnost odločanja.

Način distribucije, ki v Sloveniji še nima vzpostavljene baze

Ustvarjalci Dualizma so se odločili za format serije na zahtevo, ki je po svetu »zakon« in je vedno bolj priljubljen. Gre za format, ki je vsaj za zdaj v Sloveniji redkost. »Takšen format se trenutno po svetu vedno bolj širi in je zaradi našega načina življenja verjetno tudi najbolj optimalen. Možnost ogleda v vsakem trenutku, možnost ponovnega ogleda, možnost vračanja nazaj med posamezno epizodo … Vse to so prednosti, ki nam olajšajo ogled video vsebin. Hkrati se nam je to zdel najbolj optimalen način distribucije za neodvisno produkcijo, ki v Sloveniji še nima vzpostavljene nikakršne baze,« izbor formata pojasni Krajnc.Temu primerna je tudi ciljna skupina. Ciljajo na mlade, med 15.  in 35. letom starosti. »Smo pa ob izidu hitro ugotovili, da je občinstvo dosti širše, saj je zanimanje precejšnje tudi pri tistih, ki so presegli številko 40,« doda producentka Laura Gričar.

Celotno snemanje in marketing temeljita na prostovoljnem delu

Dualizem je neprofiten in neodvisen projekt, v katerem celotna, 200-članska ekipa ustvarja brezplačno. Da so serijo lahko posneli, so morali pridobiti sponzorje. Vrsti produkcije je sledil tudi marketing s ciljem čim večjega učinka s čim manj sredstvi.

»Že od lanskega poletja, ko smo začeli snemati, smo aktivni na Facebooku in Instagramu, kjer tudi redno oglašujemo. Temu je v času snemanja avgusta in septembra sledilo pojavljanje v medijih. Najprej predvsem lokalno. Največji del promocije smo načrtovali za januar in februar. Sredi januarja smo najprej oglaševali s plakati, proti koncu januarja pa smo začeli s spletnim oglaševanjem, kjer sodelujemo z digitalno agencijo,« marketinške aktivnosti opisuje Gričarjeva.

Zadnji teden januarja so za 700 povabljencev pripravili dve razprodani kino predpremieri, prvo v Kranju in drugo v Celju. Tik pred izidom prve epizode pa se je začelo intenzivno medijsko pojavljanje.

Družbena omrežja so pomembna, a ne edina oblika promocije

»Če izpostavimo en komunikacijski kanal, ki je bil bolj pomemben, so to družbena omrežja, še posebej Facebook in Instagram. Predvsem zaradi kontinuitete, saj smo na teh dveh kanalih prisotni najdlje. Hkrati omogočata najpreprostejšo obliko širjenja informacij med obstoječimi in potencialnimi gledalci. Dejstvo je, da samo družbena omrežja ne bi bila dovolj. Treba je uporabiti čim več kanalov in le kombinacija za vsak kanal prilagojene komunikacije lahko prinese rezultat,« ugotavlja sogovornica. Ob tem doda, da je s pomočjo skoraj 200-članske ekipe tudi širjenje od ust do ust zelo pomemben del marketinga 

Novost med Slovenci dobro sprejeta

Odzivi na serijo so po besedah sogovornice nad pričakovanji. Napovednik, ki so ga sredi januarja pred izidom serije objavili na Facebooku, si je do danes ogledalo več kot 100 tisoč ljudi. »Ko smo začeli projekt, smo se zavedali, da je naša odločitev zelo pogumna, saj želimo naše potencialne gledalce tako navdušiti, da bodo kliknili na našo spletno stranin si jo ogledali.«

Pri tem je treba poudariti, da si serije ni mogoče ogledati na YouTubu. Za ogled je treba obiskati spletno stran in to je v Sloveniji novost, ki je po besedah sogovornice Slovenci še nismo vajeni. »Zavedali smo se, da bomo morali biti pri promociji prepričljivi in tudi agresivni, da bomo dosegli gledalce. Ne znamo še oceniti, kaj in v kateri točki smo naredili prav, ampak nekaj zagotovo smo, saj so odzivi res fantastični,« je zadovoljna Gričarjeva.

Za konec nas je (teoretično) zanimalo, kako bi se ob ogledu serije odzval »navaden« Mimet. »Če bi res bili kopija človeških možganov, se verjetno ne bi bistveno razlikovali od človeškega gledalca. Bilo bi isto, kot če učitelji gledajo filme, ki se dogajajo na šoli, natakarji filme, ki se dogajajo v gostilni. Upamo samo, da bi bili Mimeti ustvarjalcev Dualizma zadovoljni s serijo in da se ne bi zarotili proti nam,« sklene Krajnc.

Več informacij o seriji najdete tukaj.

Foto: Matjaž Očko