• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako slovenska podjetja uresničujejo cilje trajnostnega razvoja OZN?

Finančna uspešnost podjetja je močno odvisna tudi od njegove družbene odgovornosti. Pri nekaterih slovenskih podjetjih smo zato preverili, v kolikšni meri si prizadevajo za uresničevanje sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

Na vrhu Organizacije združenih narodov (OZN) o trajnostnem razvoju je bila 25. septembra 2015 soglasno sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj, zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in prihodnje generacije. Vanjo so posredno, predvsem na lokalni ravni vpeta tudi slovenska podjetja, ki čedalje bolj razumejo, da je družbena odgovornost lahko tudi izvrstna marketinška strategija.

V ospredju omenjene razvojne agende je spoštovanje človekovih pravic in enakosti spolov ter zagotavljanje blaginje, miru in varnosti za vse ljudi in skupnosti. Agenda 2030 za trajnostni razvoj namreč na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta v 17 ciljih trajnostnega razvoja, ki jih bo treba uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Preverili smo, v kolikšni meri slovenska podjetja spremljajo omenjene globalne cilje Združenih narodov in na kakšen način jih uresničujejo na globalni oziroma predvsem na lokalni ravni. Ni namreč skrivnost, da je finančna uspešnost podjetja močno odvisna od njegove družbene odgovornosti. Krepitev blagovne znamke ali izboljšanje prodaje je le prvi korak. In tega se zaveda čedalje več slovenskih podjetij, ki družbeno odgovorno poslovanje spretno vključujejo tudi v svoje marketinške strategije.

Družbena odgovornost neločljivo povezana z njihovim delovanjem

»V Studiu Moderna se zavedamo, da je delovanje družbe in njen razvoj še posebej odvisen od podjetij, ki postajajo vse vplivnejša v trikotniku civilna družba-država-podjetništvo. Prav zato je družbena odgovornost neločljivo povezana z našim delovanjem pri projektih v lokalnem in tudi širšem okolju, skozi sodelovanje s poslovnimi partnerji ter zaposlenimi,« so nam zaupali v Studiu Moderna, katere ustanovitelj in solastnik Sandi Češko je tudi član leta 2001 ustanovljene Clintonove globalne iniciative za družbeno odgovornost podjetij. Morda je tudi zato vračanje družbi v Studio Moderna del njihovega načina delovanja. »Usmerjeni smo predvsem v reševanje socialnih stisk družin in posameznikov. Redno se odzivamo tudi na klice na pomoč, tako finančno kot tudi materialno, preko različnih dobrodelnih organizacij, ki delujejo v Sloveniji. V okviru blagovne znamke Dormeo že nekaj let zapored podpiramo človekoljubne in dobrodelne projekte in aktivnosti. Na spletni strani omenjene znamke v okviru portala Objem topline naši obiskovalci soodločajo, katero društvo ali dobrodelna organizacija prejme finančna sredstva preko podarjenih objemov. Tako vsako leto finančno pomagamo do 36 neprofitnim organizacijam,« so nam razložili. To pa nikakor še ni vse. Letos so ob 25-letnici obstoja Studio Moderna ustanovili poseben donacijski sklad za financiranje delovanja neprofitnih organizacij, kjer delujejo njihovi zaposleni in njihovi otroci. »Na ta način bomo do konca leta 2017 skupaj prispevali k izboljšanju delovanja 50 neprofitnih organizacij. Ob 25-letnici smo se odločili podpreti tudi druge organizacije. Financirali smo mlade iz socialno ogroženih družin, ki so se tako lahko udeležili judo kampa z Urško Žolnir; podarili smo skoraj 300 kosov ležišč in drugih izdelkov za spanje za opremo nastanitvenih kapacitet Karitasa, Sončka, Zveze prijateljev mladine, Janeza Levca, Varne hiše Pomurje. Tako smo polepšali dan številnim posameznikom in družinam,« so nam zaupali. V času praznikov se tudi zaposleni pogosto vključijo v zbiranje hrane, igrač in šolskih potrebščin. »Lani smo recimo društvu Pomagajmo odprtih src podarili 300 kosov igrač in šolskih potrebščin ter 54 paketov hrane znotraj projekta Pomagajmo starejšim,« so še dodali.

Že vrsto let skrbijo za manj privilegirane v naši družbi

»V podjetju MIK Celje že vrsto let skrbimo za manj privilegirane v naši družbi. Tako del sredstev, ki so s strani naših strank namenjena nakupu MIK-ovih oken in drugega stavbnega pohištva, vedno namenimo v sklad MIK-ove otroške karavane smeha, s katero smo v letu 2017 že dvanajstič zapored peljali na morje 100 otrok iz socialno ogroženih družin,« so nam zaupali v podjetju MIK Celje, kjer pravijo, da družbena odgovornost v njihovem podjetju ni projektno usmerjena, temveč je del njihovega vsakodnevnega poslovanja in delovanja. Bistvo njihovega poslovanja namreč temelji na vrednotah, ki jih spoštujejo in živijo, na poslanstvu, ki so si ga zadali, in ciljih, ki jih želijo doseči. Njihov dolgoročni cilj je med drugimi postati tudi eno izmed desetih družbeno najbolj odgovornih podjetij v Sloveniji. »V letu 2016 smo se z namenom opozoriti čim širši krog ljudi na naše aktivnosti, vezane na počitnikovanje socialno ogroženih otrok, podali tudi na kolesa pod naslovom »S srcem na kolo« in prekolesarili vso Slovenijo. To nam je uspelo tudi v letu 2017 in odločeni smo, da ta kolesarska turneja z namenom zbiranja sredstev za otroke iz socialno ogroženih družin, ki še niso letovali ob morju, postane tradicionalna, zato smo že začeli načrtovati trase za leto 2018. Večina naših družbeno odgovornih aktivnosti je usmerjena v letovanje 100 otrok, se pa hkrati trudimo imeti posluh tudi za druge manj privilegirane in če le imamo dovolj sredstev za to, z veseljem pomagamo. MIK-ova karavana otroškega smeha je v celoti MIK-ov projekt, od izbire otrok, ki bodo letovali, do same izvedbe letovanja z našimi stalnimi animatorji. Sami s pomočjo šolskih svetovalnih služb iz vse Slovenije poiščemo otroke, ki so pridni in nadarjeni, a hkrati socialno ogroženi, kar jim onemogoča letovanje ob morju. Številni med njimi so takšni, ki prvič letujejo na morju prav z našo pomočjo,« še dodajajo.

Trajnostni razvoj v jedru poslovne strategije

Podobno kot pri MIK-u cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov predstavljajo samo jedro poslovne strategije tudi v Leku. »V Leku uresničujemo skupno Novartisovo poslovno strategijo, ki podpira Agendo 2030 za trajnostni razvoj in 17 univerzalnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Četudi so ti cilji namenjeni predvsem vladam in javnemu sektorju, Združeni narodi pozivajo k ukrepanju tudi gospodarstvo. V gospodarstvu in s tem farmacevtski industriji smo pri uresničevanju SDG-jev poklicani k inovativnosti in ustvarjalnosti, da zagotovimo nove priložnosti za gospodarsko rast in hkrati zmanjšamo tveganja v verigi ustvarjanja vrednosti. Te so v vsaki, tudi naši, panogi in podjetju specifične. V Novartisu in s tem tudi v Leku smo v ospredje svoje poslovne strategije postavili dostopnost zdravljenja in odgovorno poslovanje. S tema temeljnima načeloma našega poslovanja odgovarjamo na 17 univerzalnih ciljev trajnostnega razvoja s svojim celotnim delovanjem,«so nam razložili in dodali, da verjamejo, da so zaradi uresničevanja ciljev SDG v Sloveniji odgovoren član družbe, lokalnih skupnosti in kakovosten delodajalec.

»Načeli dostopnosti zdravljenja in odgovornega poslovanja opredeljujeta tudi naše delovanje na področju marketinga, predvsem način našega delovanja. Farmacevtska industrija je namreč na področju marketinga in oglaševanja močno regulirana panoga. V Leku si prizadevamo za popolno skladnost z zakonodajo, zato nekatere naše aktivnosti, ki se nanašajo na globalne cilje Združenih narodov, izvajamo, vendar jih ne komuniciramo v smislu trženja. Vsekakor pa smo skladno z Novartisovo politiko presegli filantropski pomen dostopnosti zdravljenja. Filantropsko delovanje ohranjamo v nekaterih programih za otroke, kot je dolgoletno sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine pri podpori počitniškim programom za mlade iz socialno šibkega okolja, « pravijo. Razložijo tudi, da Novartis, in s tem tudi Lek, sodi med podjetja, ki so postavila dolgoročno vzdržen razvoj v središče svoje strategije in poslovnega modela za ustvarjanje vrednosti, za napredek in uresničevanje merljivih ciljev vzdržnega razvoja pa sta zadolžena tako Novartisovo kot tudi Lekovo najvišje vodstvo. »Združeni narodi so uvrstili v svoja priporočila za našo panogo tudi Novartisove vzorčne projekte, in sicer na področju cilja dobrega zdravja in počutja tako imenovani Novartis Access (Novartisov dostop), portfelj 15 originalnih in generičnih zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni, ki jih Novartis po ceni 1 dolarja za eno zdravljenje bolezni zagotavlja vladam in neprofitnim organizacijam v revnih državah. V prvem letu (2016) je zagotovil 120 tisoč zdravljenj v Keniji, Libanonu in Etiopiji. Na področju cilja o izobraževanju sodi med vzorčne prakse Novartisov izobraževalni program »Zdrava družina« za prebivalce brez dostopa do zdravstvene oskrbe, izveden je bil v Keniji, Vietnamu in Indoneziji. V Novartisovi pobudi Malarija pa je bilo od leta 2001 neprofitno zagotovljenih več kot 800 milijonov zdravljenj,« nam zaupajo.

S tem pa se njihov prispevek k uresničitvi Agende 2030 še ne konča. »Da bi prispevali k cenovno dostopnemu zdravljenju, smo v Leku usmerjeni v inovativnost in visoko učinkovite ter kakovostne poslovne procese in izdelke. Uvrščamo se med vodilna podjetja po številu inovativnih predlogov zaposlenih. Novartis deluje tako na področju originalnih kot tudi generičnih zdravil. Slednja so še posebej pomembna za širjenje dostopnosti zdravljenja in zniževanje stroškov nacionalnih zdravstvenih sistemov. Divizija Sandoz je drugi največji proizvajalec generičnih zdravil v svetu in pionir na področju podobnih bioloških zdravil, na katerem ima Lek pomembno vlogo,« pravijo pri Leku in poudarijo, da načelo odgovornega poslovanja obenem zajema vse, kar počnejo za njihove ključne deležnike – bolnike, zaposlene in lokalne skupnosti. »Pri uresničevanju priporočil Združenih narodov za našo panogo so v našem poslovanju najbolj izpostavljeni: razvoj dostopnih rešitev za zdravljenje nalezljivih bolezni v državah z nižjimi visokimi prihodki, povečevanje rabe energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti pri proizvodnji in v celotni verigi, razvijanje in uveljavljanje procesov, ki zmanjšujejo, vračajo v uporabo ali reciklirajo vodo, surovine, neobnovljive minerale, energijo, nevarne in nenevarne odpadke in embalažo, gradnja okoljsko občutljivih proizvodnih zmogljivosti. Kot prvi v državi smo v skladu z načeli transparentnosti in našimi visokimi standardi integritete, objavili podatke o prenosih vrednosti zdravstvenim delavcem in zdravstvenim organizacijam. Smo tudi ambasadorji slovenskih smernic korporativne integritete,« še ponosno dodajo.

Globoko v koreninah njihovega delovanja

Tudi v podjetju A1 pravijo, da je družbena odgovornost zapisana globoko v njihovih koreninah delovanja. »Je temelj našega poslanstva in vizije. Je vrednota blagovne znamke A1 Slovenija. Izredno pomembno je, da so tudi socialno šibkejšim na voljo kakovostne storitve in vsebine. Tako na primer že drugo leto ustvarjamo Lahkonočnice, čudovite pravljice, ki so brezplačno na voljo vsem. Ustvarjamo jih skupaj z uveljavljenimi slovenskimi avtorji in tako kakovostno domačo vsebino delamo dostopno vsem družinam. Na drugi strani pa vključujemo tudi stanovalce domov starejših občanov. Starejši z branjem Lahkonočnic postajajo aktivni deležniki v sodobni družbi in jim omogočamo boljšo vključenost v družbo in jim povrnemo občutek, da tudi oni lahko bistveno prispevajo k družbi kot celoti,« so nam razložili.

Prispevajo na različnih področjih trajnostnega razvoja

Iz poročila o trajnostnem prispevku UniCredit Banke Slovenija, ki so nam ga poslali iz njihovega oddelka za odnose z javnostmi, smo razbrali, da tudi oni družbeno odgovornost jemljejo skrajno resno. »Cilje trajnostnega razvoja OZN seveda poznamo. Načeloma so precej splošni, se pa trudimo prispevati na več navedenih področjih po svojih močeh,« so nam sporočili. Leta 2014 so tako prejeli certifikat Družini prijazno podjetje in v letu 2016 izvedli skoraj 12.400 ur izobraževanja, kar pomeni, da se je v povprečju vsak zaposleni izobraževal 24 pedagoških ur. Njihovo strukturo zaposlenih po spolu sestavlja 65 odstotkov žensk in 35 odstotkov moških. Skrb za raznolikost med zaposlenimi se kaže med drugim tudi v mešani strukturi zaposlenih (med njimi je namreč 7 tujcev ali 1 odstotek, kar je posledica programov razvoja vodij znotraj matične skupine) in strukturi vodij po spolu, saj je v vodstveni strukturi razmerje med moškimi in ženskami uravnoteženo, in sicer znaša 49 odstotkov moških in 51 odstotkov žensk. Veliko pozornost namenjajo tudi zdravju svojih zaposlenih. »Banka skrbi za zaposlene, njihovo zdravje in dobro počutje na več načinov. V okviru projekta Promocija zdravja na delovnem mestu, ki ga je izvajal Zavod za varstvo pri delu, so se v letu 2016 zainteresirani sodelavci lahko vključili v vodene vadbe fitnesa, teka in nordijske hoje. Poleg tega so strokovnjaki medicine dela in športa pripravili zanimiva predavanja o pomenu zdravega prehranjevanja ter načinih obvladovanja stresa v vsakdanjem življenju. V septembru so se aktivnosti v okviru projekta Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je trajal eno leto, uspešno zaključile. Tudi v letu 2016 so se zaposleni vključevali v športne aktivnosti ter druženje preko športnega društva Tilda, ki je organiziralo športne dogodke, sofinanciralo kulturne prireditve ter skrbelo za druženje ob novem letu in nekaterih drugih priložnostih,« so razložili. So tudi zvesti sponzorji različnih športnih ter kulturnih dogodkov ter radodarni donatorji različnim organizacijam. »Z donacijo je banka pomagala Dnevnemu centru Pika, ki zagotavlja brezplačno ustvarjalno popoldansko in počitniško varstvo otrok ter podprla pobudo Plavalnega kluba Olimpija, ki je skupini otrok iz socialno šibkih okolij omogočil brezplačen tečaj plavanja v Ljubljani. Nogometnemu klubu Bravo in košarkarskemu klubu Medvode je banka podarila sredstva v sklad za kritje stroškov udeležbe na tekmah za socialno neprivilegirane otroke. Društvu Morsko doživetje je banka prispevala sredstva za pomoč pri izvedbi brezplačnega poletnega tabora za otroke iz mreže Varnih hiš. Dobrodelna organizacija Slovenska Karitas se je povezovalno vključila v pomoč žrtvam rušilnega potresa, ki je 25. avgusta 2016 prizadel Italijo, za pomoč ljudem, ki jih je potres prizadel, pa je banka namenila donacijo. Banka je prispevala sredstva Rdečemu križu Slovenije za pomoč pri organizaciji mednarodnega tekmovanja usposobljenosti ekip Prve pomoči FACE 2016. Donacijo je banka namenila tudi ustvarjalcem slovenskega dokumentarnega filma »Houston, imamo problem!«, da bi dosegel prepoznavnost v tekmi za mednarodne nagrade. Že enajsto leto zapored je banka z novoletno donacijo podprla dobrodelne in družbeno koristne projekte. Tako je Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, s katero banka neguje dolgoletno partnerstvo, z donacijo v okviru Botrstva v Sloveniji otrokom iz socialno šibkih okolij zagotovila topel šolski obrok. Vseslovenski projekt Botrstvo v Sloveniji so z lastnimi denarnimi sredstvi podprli tudi sodelavci, ki so tudi med letom z zbiranjem šolskih potrebščin, knjig in hrane pomagali otrokom iz socialno šibkih družin pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Banka je namenila donacijo tudi centru Vidim cilj, ki slepe in slabovidne otroke, mladostnike in odrasle spodbuja k športnim dejavnostim in prispeva k ozaveščenosti širše javnosti o aktivnem vključevanju vseh športnikov,« so našteli, ponosni, da slovijo kot podjetje, ki posluje v okolju, kjer je družbena odgovornost prej pravilo, kot izjema.

Družbena odgovornost, ki ni le na papirju

Kot smo omenili že na začetku, je slovenskih podjetij, ki družbeno odgovornost jemljejo resno, ali z njo celo nadomeščajo oziroma soustvarjajo marketinško funkcijo v podjetju, čedalje več. Skrb za sočloveka in za okolje, v katerem živimo, torej postajata nepogrešljivi vrlini tudi v poslu in kadar je tovrstna odgovornost podkrepljena tudi z dejanji in ne le z zlatimi črkami zapisana v poslovna poročila, si drznemo reči, da smo morda le na dobri poti, da svet spremenimo na boljše.  

Članek je bil prvotno objavljen v januarski, 439./440. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]