• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Ekscentrični sanjač, odgovoren za srečo zaposlenih in naročnikov

Če želite ustanoviti svojo kreativno agencijo z namenom, da jo prodate večji agencijski mreži, vas bo morda navdihnila zgodba Alemşaha Öztürka. Zanimiv pogled ima tudi na agencijsko kulturo, ki kljubuje ustaljeni organizaciji agencij. O tem bo govorila tudi njegova knjiga, ki jo pripravlja. Včeraj je Alemsah Ozturk predaval na 24. Zlatem bobnu, mi pa smo se z njim pogovarjali malo pred začetkom festivala.

Foto: osebni arhiv

Alemşah Öztürk je nemirnega duha, saj je nenehno na preži za novimi izzivi in priložnostmi. Od svojega 19. leta je ustanovil šest podjetij in investiral v štirinajst start-upov. »Stalno iščem nove, zanimive ideje in ljudi in jim pomagam uresničiti njihove sanje,« pravi. Ena od njegovih zgodnejših naložb je bila v podjetje, ki je razvijalo programsko opremo za spletne trgovine z vključitvijo družbenih medijev. »Ko sem jih poslušal na predstavitvi njihove ideje, so bili prepričani, da lahko postanejo milijon dolarjev vredno podjetje. Zdaj je njihova vrednost ocenjena že na 40 milijonov dolarjev. Takšne velike zgodbe me vznemirjajo in rad sem del njih, bodisi kot investitor, soustanovitelj ali mentor,« pravi Öztürk.

41? 29! Veste, kaj pomeni?

Svojo prvo agencijo v Turčiji je ustanovil pri dvajsetih letih, pet let pozneje je sledila druga agencija, veliki met pa mu je uspel pri tridesetih letih, ko je vzpostavil še tretjo in za zdaj zadnjo digitalno oglaševalsko agencijo. »Če se ozrem na svoje poklicno življenje v zadnjih dvajsetih letih, sem za nekoga drugega delal kakšna štiri leta. Vedno sem začenjal nekaj novega, razvijal svoje posle, vmes pa delal za JWT in nekaj lokalnih agencij, za podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem računalniških iger, in za televizijo, za katero smo razvili interaktivni izobraževalni program za otroke – v času, ko interaktivne televizije sploh še ni bilo,« pripoveduje Öztürk.

Verjetno ste med nagrajenci na mednarodnih oglaševalskih festivalih že kdaj zasledili nenavadno in ne najbolj preprosto zapomnljivo ime agencije – 41? 29! Ko se je Öztürk odločal za njeno poimenovanje, si je želel nekaj drugačnega, kar ne bi že na prvi pogled spominjalo na oglaševanje. »Sem pravi računalniški obsedenec, rad imam računalniške igre in aplikacije, japonske animeje in vse, kar je povezano z digitalnim svetom. Zato sem pomislil, zakaj ne bi imeli v imenu agencije številk. Tako smo prišli do ideje o lokacijskih podatkih našega mesta, Carigrada, njegove zemljepisne dolžine in širine. Ta je 41N in 29E, kar nam je bilo všeč, saj sta obe številki praštevila. Poleg tega vas to, da imate v imenu podjetja številke, vedno uvršča na sam vrh abecednih seznamov,« nam je pojasnil, kako je prišlo do tega neobičajnega imena agencije.

Utirali pot turškemu digitalnemu oglaševanju

Agencija, ki obstaja od leta 2007, je v zgolj petih letih postala največkrat nagrajena in najuspešnejša digitalna oglaševalska agencija v Turčiji. Na vprašanje, kaj so počeli drugače kot druge agencije, da so že tako hitro dosegli takšen preboj, Öztürk odgovarja, da agencije, ki bi se ukvarjala z marketinškimi strategijami za digitalno področje, pred desetimi leti v Turčiji še ni bilo. To je bil čas, ko sta si Facebook in Twitter šele začenjala utirati svojo pot v oglaševalski svet, o Instagramu pa še ni bilo ne duha ne sluha. »Blagovne znamke so bile radovedne, kako bodo splet in digitalni mediji spreminjali marketing. Zanimalo jih je, kako naj se postavijo na digitalni zemljevid, zato so se k nam zatekle po pomoč,« pripoveduje. Naložbe v digitalni marketing so leta 2007 v Turčiji znašale skromne tri odstotke, medtem ko je ta delež zdaj že tretjinski.

»Vsaka ideja, do katere smo prišli, in vsak projekt, ki smo si ga izmislili, sta postala uspešna, saj smo ves čas preizkušali kaj novega. To je prispevalo k temu, da smo postali znani, ne le lokalno, temveč tudi mednarodno.« Med najuspešnejšimi projekti agencije 41? 29! izpostavlja akcijo ob lansiranju operacijskega sistema Microsoft Windows 7 v Turčiji, ki je bila druga najuspešnejša akcija na svetu za ta sistem. Pred dvema letoma so zasnovali akcijo »Zadnji selfie« (»Last Selfie«) za Svetovni sklad za naravo (WWF Turčija), ki je bila najvplivnejša akcija na družbenih omrežjih na svetu. »Vedno zasledujemo čim bolj optimalno kombinacijo marketinške strategije in kreativnega pristopa. Sama kreativna ideja ne zadostuje; ideja mora imeti globino, da blagovni znamki lahko pomaga doseči nekaj daljnosežnega,« je njegov recept za uspešno izvedeno marketinško akcijo.

Pod Greyevo streho

Leta 2012 je agencijo prevzela največja komunikacijska skupina na svetu WPP, pod okrilje katere sodi tudi agencijska mreža Grey, leta 2015 pa sta se Grey Istanbul in 41? 29! združila v komunikacijsko agencijo polnih storitev z imenom 4129Grey. Na vprašanje, ali je agencijo 41? 29! zasnoval z namenom, da jo nekoč proda, Öztürk odgovarja pritrdilno. »To je bil moj namen že od vsega začetka. Načrtoval sem, da bomo agencijo prodali po petih letih delovanja, a nam je to uspelo že v štirih.«

Kot poudarja, se kultura Greya, ki je osredotočena na premikanje meja v izkušnjah blagovnih znamk na vsaki platformi in ustvarjanje dolgoročnih odnosov s potrošniki, zelo dobro ujema s kulturo agencije 41? 29!

»Čeprav smo zdaj del velike agencijske mreže, imam še vedno občutek, da gre za mojo agencijo; v njej imam sicer še vedno lastniški delež. Ta občutek mi daje dodatno energijo in novo osredotočenost. Čutim, da ne gre le za službo, ampak nekaj, kar me opredeljuje,« pravi Öztürk, ki je prevzel vodenje združene agencije 4129Grey, v kateri je trenutno 180 ljudi.

»Z upravljavskega vidika Grey daje veliko pooblastil lokalnim pisarnam. Seveda imamo svoje obveznosti in pravila, toda zavedajo se, da sami najboljše poznamo svojo državo, poslovno okolje in potrošnike. Greyev globalni cilj je postati bolj uspešni, kreativni in učinkoviti. To poskušamo doseči tudi kot lokalna pisarna, saj vse več dela opravljamo zunaj Turčije,« pripoveduje Öztürk.

Ljudi je težko osrečiti

Ob ustanovitvi agencije 41? 29! si je Öztürk nadel naziv direktorja, odgovornega za srečo (chief happiness officer), kar pred desetimi leti še ni bila tako uveljavljena funkcija, kot je danes. »Ko smo vzpostavljali agencijo, sem razmišljal, da je v naši industriji vse preveč različnih nazivov, saj veste, višji tekstopisec, pomočnik kreativnega direktorja, izvršni kreativni direktor, vodja kreativnih rešitev – seznam se nikoli ne konča. Toda na koncu naziv ne pomeni čisto nič, če ne opravljate svoje vloge. Zato smo se odločili, da pozabimo na nazive in če ga že bo kdo imel, bo odseval tisto, kar poskušamo doseči, tudi če nima na prvi pogled nobene povezave z marketingom.«

Za kulturo svoje agencije pravi, da je malce ekscentrična, kar obiskovalec spozna že, ko prejme poslovno vizitko sogovornika. »Na vizitki nimamo nazivov. Namesto tega so na hrbtni strani natisnjene ključne besede, ki opredeljujejo, kdo ste. Te ključne besede sestavijo vaši sodelavci. Ko se pri nas zaposlite, traja tudi tri mesece, da dobite vizitke. Po teh treh mesecih vam namreč sodelavci že nadenejo vzdevek, spoznajo vaše navade, posebnosti, čudaškosti in druge lastnosti in začnejo pisati vaš opis. In to potem postane vaša vizitka,« pripoveduje.

Sam si je tako nadel naziv direktorja za srečo. »Vsak posel nastane v odnosu med ljudmi, med agencijo in njenimi naročniki. In vsaka stran včasih pozabi, da smo vsi samo ljudje in potem se začne medsebojno tekmovanje, zavzemanje določenih strani in stališč. A to bi morala biti harmonična izkušnja, ki bi vodila k sodelovanju z želenim učinkom. Včasih je to zelo težko doseči.« Sam ima tako dve vlogi, saj skrbi za srečo in zadovoljstvo zaposlenih v agenciji kot tudi naročnikov. Po agencijski strani to pomeni, da se ukvarja z vprašanji, kot so, kako motivirati ljudi, da bodo vsak dan z veseljem prihajali na delo, kako naj zaposlene navdihuje za opravljanje njihovih nalog, kako naj izboljša pisarno in kako naj ustvari agenciji lastne navade. Po drugi strani pa torej skrbi za naročnike, pri čemer se osredotoča predvsem na to, kako ustvarjati kampanje in ideje, ki bodo blagovnim znamkam pomagale doseči njihove cilje. »Po desetih letih vam lahko povem, da je zelo težko izpolnjevati obe vlogi, še posebej, če imamo v mislih, kaj se je v Turčiji dogajalo v zadnjih petih letih. Prav težka služba je biti oseba, ki je odgovorna za srečo. Imam pa zdaj že veliko izkušenj, tako da lahko rečem, da postajam dober v tem.«

Optimizem v času negotovosti

Kot dodaja, se Turčija sooča s političnimi spremembami, nestabilnostjo in terorističnimi napadi, zaradi česar se ljudje počutijo nelagodno. »Ne počutijo se varno in nimajo občutka, da bi lahko dosegli, kar si želijo. Zato številni ljudje niso motivirani ali pa se želijo izseliti iz Turčije,« pripoveduje. Sam se negativnemu razmišljanju upira, saj meni, da je treba ohranjati energijo in motivacijo in se po svojih najboljših močeh potruditi dokazati, da vedno obstaja pot.

»Poslovni vpliv te negativne energije se kaže v tem, da naročniki nočejo prevzemati tveganj, nočejo delati velikih stvari, le tiste male, ki so pač nujno potrebne. Toda mi tudi tu poskušamo premikati meje. V zadnjih dveh, treh letih smo tako izvedli številne dobre akcije, kot so tiste za Netflix, ki so celo dvakrat prišle v ožji izbor na letošnjem festivalu Cannes Lions. Za takšne projekte lahko rečem, da uspešno kljubujejo vsemu slabemu, kar se dogaja v Turčiji. In tudi najboljše ponazarjajo, za kaj si prizadevamo v agenciji,« meni optimistično.

Ustvariti okolje, ki bo spodbujalo nastanek novih idej

Za poslovno revijo Harvard Business Review redno prispeva članke o tem, kako ustvariti kulturo kreativnosti in inovativnosti. Tej tematiki se bo posvetil tudi v knjigi, ki jo piše. (Mimogrede, hkrati s poslovno knjigo nastaja tudi njegov prvi znanstvenofantastični roman – da, tudi znanstvena fantastika ga izjemno zanima). Prepričan je, da morajo inovacije in kreativnost postati del kulture vsakega podjetja, ki želi preživeti na trgu. Tehnologija postaja čedalje cenejša, ideje se globalno širijo, vse je dosegljivo in večina blagovnih znamk in izdelkov postaja podobnih. Kako boste diferencirali svojo blagovno znamko v svetu, kjer vse postaja le še en proizvod, se sprašuje Öztürk. Odgovor je zanj jasen: podjetja morajo ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje spodbujeni k iskanju novih, kreativnih idej, in z njimi organizaciji pomagali do rasti. »20-letni milenijec lahko spremeni prihodnost podjetja. Če njegovo razmišljanje združite s pogledom nekoga starejšega, vas bo njuna moč kreativnosti vodila do nečesa večjega.«

Dobro pisarniško okolje kot prostor zdravljenja

Na vprašanje, kako v njegovi agenciji spodbujajo zaposlene, da izražajo svoje ideje brez zadržkov in strahu, da bi se iz njih norčevali, odgovarja, da je njihovo osnovno stališče, da slabih idej ni. Po navadi gre za dobre ideje, ki pa so zaradi ne dovolj temeljitega razmisleka slabo izvedene. »V našem primeru je najpomembnejša svoboda govora, kar pomeni, da lahko vsakdo spregovori o svojih idejah. Če imaš idejo, za katero verjameš, da ima svoj potencial, jo lahko izraziš na glas, nato poslušaš kritike nanjo in te pripombe upoštevaš pri njenem izboljšanju. Ko pride pravi trenutek in je tvoja ideja primerna za izvedbo ali rast, jo podpremo tako, da ljudem nudimo vso podporo ali vire, da jo tudi izvedejo. Včasih so to ideje za naše naročnike, drugič za nas kot agencijo in v obeh primerih poskušamo nuditi toliko podpore kot lahko,« navaja sogovornik.

Pravi, da je največji izziv to, da ljudje zadržujejo svoje ideje zase, zato je treba najti način, kako jih izbezati iz njih. »To je posledica različnih dejavnikov, predvsem strahu pred neuspehom, manjvrednostnih kompleksov, ki se vlečejo še iz otroštva, načina vedenja in občutka, da niso sposobni priti do kreativnih idej. Dobro pisarniško okolje je pravzaprav prostor zdravljenja, saj vam pomaga rasti in postati boljši,« meni Öztürk.

Pa bi mladim, ki šele začenjajo svojo poslovno pot, svetoval delo v agenciji? »Prepričan sem, da je kreativna agencija zanje prava izbira, saj jim omogoča, da svoje sanje spreminjajo v resničnost. Nudi vam okolje, v katerem se lahko učite od razvijalca spletnih strani, oblikovalca medijev, odličnega tekstopisca, od cele vrste izjemnih ljudi torej. Če hočete rasti kot kreativna oseba, je sodelovanje z ljudmi, ki so uspešni in imajo izkušnje, vizijo, pogled, ki je drugačen od vašega, najboljša šola, ki vam bo zagotovo prinesla zadovoljstvo in izpolnitev,« pravi izkušeni podjetnik, ki še dodaja, da je za kreativno osebo najpomembnejše, da ima motiv, saj je to največja gonilna sila.

Članek je bil prvotno objavljen v oktobrski, 436. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]