• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Prekarec, osiromašeni naslednik svobodnjaka

V Sloveniji odstotek samozaposlenih iz leta v leto raste. Nekateri se za status samostojnega podjetnika ali umetnika – »prekarca« – odločijo sami, drugi so v ta korak »prisiljeni«, saj sicer ne dobijo zaposlitve. Ljudje v kreativnih poklicih so sodeč po uradnih podatkih temu izpostavljeni še malce bolj kot delavci v drugih industrijah, zato nas je zanimalo, kako se s tem spopadajo v oglaševalskih vodah.

Foto: Pixabay

Prekarstvo kot pojav, ki je zadnja leta v Sloveniji še posebej v porastu, je pereča tema številnih okroglih miz in predmet očitkov strokovnjakov, ki zagovarjajo temeljne pravice vsakega delavca. Od letošnjega marca obstaja celo Inštitut za študije prekariata, ki ga vodi politolog Črt Poglajen. Ta »prekarstvo« vidi kot »problem, ki zadeva velik odstotek delovno aktivnega prebivalstva. Pogoji na trgu dela se zaostrujejo, izbor kandidatov ostaja marsikdaj nejasen, opredelitev pogodbe o zaposlitvi in pogoji dela, pod katerimi morajo posameznice in posamezniki delati, pa se v čedalje večji meri predajajo v roke delodajalcev,« je zapisal na svojem blogu Skozi oči prekariata, na katerem s sodelavci redno objavlja zapise, ki govorijo o rakavih ranah samozaposlenih Slovencev.

Razvoj »prekarstva« in njegova definicija

Ko gre za definicijo prekariata, je Poglajen v enem od intervjujev ob ustanovitvi inštituta za revijo Bukla povedal tudi: »Prekarstvo se je začelo razvijati iz svobodnjaštva. Na začetku počasi in korak za korakom, ko pa je Evropo in svet leta 2008 zajela recesija, se je število prekarcev drastično povečalo. Ocena tega, koliko je v Sloveniji ljudi, ki živijo v prekariatu, je odvisna od osnovne opredelitve pojma, je pa dejstvo, da trenut­no njihovo število raste počasneje zaradi sorazmerno dobre gospodarske slike. Ko se bo trend rasti ustavil, bo skokovit porast prekarnosti spet tu. Najhujše pa je, da ljudje, ki postanejo prekarci, le redko napredujejo v redno zaposlitev. Četudi uradna statistika tega ne zazna.«

Po pregledu uradnih podatkov Ajpesa o številu redno zaposlenih v slovenskih oglaševalskih, medijskih in piarovskih agencijah z največjim prometom, bi težko rekli, da v njih kot način zaposlitve prevladuje tako imenovano »prekarstvo«. Večina teh podjetij namreč iz leta v leto povečuje številno redno zaposlenih sodelavcev in vsaj na zunaj se zdi, da je večina »svobodnjakov« v tej industriji status »prekarca« izbrala, ker jim tovrstna oblika delovne pogodbe omogoča več fleksibilnosti in svobode pri izbiri projektov.

Črt Poglajen (Inštitut za študije prekariata, levo zgoraj), Dali Bungič (Luna TBWA, desno), Dino Zupančič (Agencija 101, levo spodaj) in Petra Muth Zupanc (Pristop).

Uspešna agencija potrebuje močno jedro ekipe

Direktor Agencije 101 Dino Zupančič nam je razložil, dazaradi projektnega dela uporabljajo bolj ali manj fleksibilne oblike zaposlitve. »Najpogostejše se srečujemo z rednimi zaposlitvami, s. p.-ji in avtorskimi pogodbami. Ker imamo bazo več kot 700 promotorjev, pa se srečujemo tudi s študentskim delom, saj gre za občasno in začasno delo na terenu. Glede oblike zaposlitve iščemo skupen jezik s člani ekipe, tako da smo maksimalno operativni in da sta zadovoljni obe strani ter hkrati gledamo na skladnost z zakonodajo. Ima pa vsakdo, ki prispeva k razvoju in stabilnosti agencije, možnost redne zaposlitve,« pravi in dodaja, da ne verjamejo v stabilnost agencij, ki imajo na primer le nekaj redno zaposlenih ljudi. »Menimo, da mora imeti uspešna agencija močno jedro ekipe, na katero se lahko naročnik zanese,« razloži Zupančič.

Delamo v industriji, kjer je sodelovanje s svobodnjaki običajno

Tudi direktorica agencije Luna TBWA Dali Bungič pravi, da je večina sodelavcev v agenciji, ki jo vodi, redno zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas. »Izjema so študenti, vendar ne gre za klasično študentsko delo, saj se to večinoma razvije v zaposlitev. Za ponazoritev: med vodji projektov in strategi s(m)o prav vsi začeli kot študenti; več kot polovica takšnih »študentov« je tako v agenciji med 8 in 15 let. Z iztekom letošnjega študijskega leta bomo na različnih pozicijah zaposlili štiri študente,« nam je razložila. Glede svobodnjaštva v kreativnih poklicih pa meni: »Delamo v industriji, kjer je sodelovanje s tako imenovanimi svobodnjaki običajno – od različnih start-upov, videoprodukcij, spletnih produkcij, oblikovalskih studiev s specifičnimi znanji, mnenjskih voditeljev, nastopajočih … Lahko bi naštevala v nedogled. Nemogoče in neekonomično bi bilo pokriti vse potrebe projektov na enem mestu.«

Priložnost za študente, ki lahko vodi do redne zaposlitve

Podobno deluje tudi agencija Pristop, kjer je trenutno redno zaposlenih 41 ljudi. »Večinoma so to pogodbe za nedoločen čas, imamo tudi nekaj projektnih sodelavcev, s katerimi sodelujemo glede na njihova specifična znanja in kompetence, ki jih potrebujemo pri določenem projektu. Pomemben del naše strukture so seveda tudi študenti, s katerimi gremo čez poenoten in strukturiran način izbora ter jih nato tudi načrtno spremljamo, izobražujemo in seveda zaposlimo, če je sodelovanje uspešno,« nam je zaupala direktorica tržnega komuniciranja na Pristopu Petra Muth Zupanc.

Svobodnjaka izpodrinil »nekdo, ki si priberači delo«

Če je bilo včasih dejstvo, da si bil svobodnjak, nekaj, s čimer so se ljudje hvalili, je zdaj takšnih primerov vedno manj. Svoboda ima pač svojo ceno in velikokrat je ta precej visoka, kaže pa se predvsem v obliki finančne in socialne negotovosti. In morda se tudi zaradi tega zadnje čase bolj kot izraz svobodnjak uporablja termin prekarec, kar bi v prevodu pomenilo »nekdo, ki si je nekaj priberačil«.

Članek je bil prvotno objavljen v oktobrski, 436. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]