• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Tehnologija poraja nove poklice, ste pripravljeni?

Digitalni marketing je pretresel tradicionalnega, a zdaj je na udaru tudi sam. Nazivi, kot so podatkovni znanstvenik, urednik vsebin z virtualno resničnostjo in vodja uporabniške izkušnje, so še pred kratkim veljali za eksperiment. Danes je ta kader v tujini »vroča roba«. Je tudi v Sloveniji tako?

Foto: Pixabay

V 434.i številki Marketing magazina smo pisali o vplivu avtomatizacije na delovna mesta v marketingu. Zanimalo nas je, kako spremembe zaznavajo slovenski oglaševalci. Prišli smo do sklepa, da bo avtomatizacija nedvomno povzročila izginotje nekaterih delovnih mest. Nekatere vloge lahko roboti pač bolje in hitreje opravljajo od ljudi. A stranski učinek je tudi nastanek novih delovnih mest oziroma poklicev. Tokrat se osredotočamo prav nanje. V industriji seveda še vedno štejejo poznavanje oglaševanega izdelka oziroma storitve, ciljnega občinstva in metode za doseganje ciljnega občinstva. Tehnološko vse bolj napredna okolja pa zahtevajo od kadrov cel sklop novih znanj in kompetenc, ki so pri nas še v razvoju. Marsikatere od teh novih veščin so se naši sogovorniki, katerih delo predstavljamo v nadaljevanju, naučili »na terenu« oziroma z leti izkušenj.

Ste že nadgradili življenjepis?

Britanski inštitut za digitalni marketing je za leto 2015 napovedoval ključne kompetence, kot so znanja o iskalnem marketingu in ustvarjanju vsebin. Danes so nekatera bolj, spet druga veliko manj aktualna. Tako kot panoga se tudi nabor znanj zaposlenih v marketingu hitro spreminja. Blagovne znamke in agencije so neprestano na lovu za novimi talenti. Kot v 432. številki MM-a piše Mojca Marija Pregelj, namestnica direktorja sektorja finančnega svetovanja in vodja trženja v družbi KD Skladi, vse navidezno dobiva končnico »tech«. V konkretnem primeru govorimo o »martechu« in »adtechu«. Zdi se, da bo tako v zasebnem življenju (na kakovost) kot tudi v poslovnem svetu (na uspešnost poslovanja) vplivalo samo eno: kako hitro se bomo prilagodili in sprejeli novo strategijo – strategijo umetne inteligence in se vživeli v okolje interdisciplinarnosti.

Novi red v industriji

Po mnenju Ashleyja Friedleina, ustanovitelja svetovalnega podjetja Econsultancy, se je vloga marketinga z leti močno povečala, predvsem na področjih upravljanja podatkov, vsebin in uporabniške izkušnje (k vsem trem se še vrnemo). A tehnologija ni vplivala le na marketing in njegovo vlogo v poslu, temveč tudi na način dela. »Pojavnost digitalnega je povečala razdrobljenost in kompleksnost. Delo oglaševalcev je zato postalo težje, a tudi bolj razburljivo. Digitalno je res širok pojem in se dotika vseh spektrov posla,« je pred meseci za MM povedal Friedlein. Ali, kot so se izrazili pri britanskem The Economistu: vodja blagovne znamke si ne more (več) privoščiti, da bi delo upravljavca družbenih omrežij čez poletje opravljal pripravnik. Končna točka digitalne transformacije je, ko digitalno in posel ne bosta več ločena pojma. Velika tehnološka podjetja nimajo ali ne bodo več imela »digitalnih« strategij ali »digitalnih« nazivov. »Digitalno zame pomeni kulturno in operativno spremembo z osredotočenostjo na podatke in potrošnika,« spremembe opisuje Friedlein.

Iz gore podatkov izluščiti pametne podatke

Kaj počne podatkovni znanstvenik, eden izmed številnih novejših poklicev, smo se pozanimali pri spletnem medijskem zakupniku iPROM-u. »Podatkovni analitik zna množico podatkov pretvoriti v pametne podatke. Pri tem se poslužuje naprednih analitičnih orodij, umetne inteligence, statistike in matematične optimizacije,« pravi Tomaž Tomšič, strateški svetovalec in vodja iPROM Labs. V današnjem hiperpovezanem svetu postajajo podatki ena najpomembnejših valut. Podatkovni znanstveniki so torej tisti, ki znajo izluščiti uporabne informacije, s katerimi podjetja ustvarjajo konkurenčne prednosti na trgu. S pomočjo pametnih podatkov je mogoče zaznavati trende in odgovarjati na resnične potrebe kupcev. Podatkovni analitiki največkrat prihajajo iz vrst računalničarjev, informatikov, matematikov, statistikov in fizikov. Za svoje delo potrebujejo znanja s področja tehnološke obdelave podatkov, programiranja in dela z bazami, rudarjenja podatkov ter strojnega učenja, statističnih pristopov za reševanje problemov in izdelave realno-časovnih analitičnih modelov.

Vodja uporabniške izkušnje še ni slovenska realnost

Matevž Šmalc je vodja oddelka za upravljanje z blagovnimi znamkami in uporabniško izkušnjo v podjetju A1 Slovenija. S sodelavci skrbi za usklajenost celovite izkušnje blagovne znamke na vseh komunikacijskih točkah stika z uporabnikom ter usklajevanje vseh preostalih funkcij znotraj podjetja, ki na to izkušnjo vplivajo. Sam dvomi, da je ta funkcija že postala slovenska realnost. Opaža pa premik k večjemu zavedanju o pomenu celovite uporabniške izkušnje in soodvisnosti vseh funkcij znotraj organizacije, ki to izkušnjo tvorijo. Proizvod, ki ga podjetje ponuja, oglas, s katerim ga predstavlja svojim uporabnikom, način, kako se zaposleni v klicnem centru oglasi na klic ali kako vodja trgovine pozdravi novo stranko, učinkovitost poprodajne storitve – to je le nekaj elementov celovite uporabniške izkušnje.

»Zadovoljno stranko, s katero bomo imeli odnos več let in ne le do naslednje najnižje cene na trgu, lahko podjetje pridobi in ohrani le tako, da na koncu vsi ti elementi tvorijo vrhunsko izkušnjo. To pomeni prednost pred konkurenco. Ker čedalje več podjetij spoznava, da gre za eno ključnih funkcij, ki vpliva na poslovne rezultate, se v zadnjem času povečuje tudi potreba po strokovnem kadru,« opaža Šmalc. Funkcija vodje uporabniške izkušnje je preplet različnih znanj in kompetenc, sama izobrazba igra manjšo vlogo. Ključna je osnovna miselnost, ki mora biti prisotna od najvišje upravljavske ravni podjetja navzdol. Torej zavedanje, da ima uporabniška izkušnja odločilen vpliv na vedenje uporabnika in s tem na vrednost za podjetje. Od tu naprej pa imajo ključno vlogo izkušnje, zavzetost in učenje na podlagi stalnih analiz.

Kaj počne urednik vsebin v virtualni resničnosti?

V svetu marketinga so vedno bolj zaželeni tudi strokovnjaki s področja multimedije. Kot nam je pojasnil soustanovitelj podjetja VIAR Jernej Mirt, urednik vsebin v virtualni resničnosti sestavi posnetke, glasbo, intervjuje in preostale elemente v močno zgodbo. To sovpada s ciljem podjetja, saj želijo občinstvu zgodbo predstaviti na najbolj zanimiv način. »Moje naloge na dnevni ravni vključujejo montažo, organizacijo in sinhronizacijo (čim boljših) posnetkov. Pa tudi urejanje novičarskih videoposnetkov, dokumentarnih filmov in predstavitev,« naloge opisuje Mirt. Prepričan je, da bodo na splošno kreativni kadri v prihodnosti zelo iskani. Po njegovem mnenju umetna inteligenca težko nadomesti človeško kreativnost, so pa uredniki vsebin virtualne resničnosti zelo priljubljena izbira, ker teh kadrov praktično ni. »Navadni« videoproducenti pri tem prav tako začenjajo »z ničle« kot vsi drugi. Mirt pravi, da največ znanja pridobi s samimi projekti in izkušnjami, torej s samostojnim učenjem, veliko materiala pa dobi na spletu. Prepričan je, da za opravljanje njegovega dela ni potrebna formalna izobrazba.

Sreča sodelavcev je resna stvar

Sašo Palčičje vodja zadovoljstva zaposlenih (ang. chief happiness officer, CHO) v digitalni agenciji Madwise. Kot pove že sam naziv, se aktivno ukvarja s srečo sodelavcev. »Skrbim, da je je čim več. Tako pri vsakem posamezniku kot tudi skupno. Madwise goji in gradi kulturo iskrenosti in zaupanja. Pri nas se lahko brez strahu zmotiš. A fino je, da se iz napak nekaj naučiš in si zato boljši. Pri nas je spoštovanje sodelavcev izredno pomembno,« pojasnjuje Palčič. Zaveda se, da so kljub skupnim vrednotam in pravilom vsi malo drugačni, samosvoji in z različnimi viri motivacije. »Nekdo lahko na primer potrebuje določen obseg sodelovanja in komunikacije, da svoje delo opravi vrhunsko, drugi pa svoje delo najbolje opravlja v popolni tišini in mu debatiranje predstavlja stres. Jaz poskrbim, da prvi dobi želene informacije ob čim bolj strukturirani interakciji z drugim. Delo je opravljeno in oba sodelavca sta zadovoljna.« Ko so pred leti ustanovili agencijo, je svojo vlogo videl predvsem v osrečevanju naročnikov. Zelo hitro so s kolegi ugotovili, da je sreča sodelavcev v resnici na prvem mestu. Potem cela ekipa zadovoljnih sodelavcev ustvarja srečo naročnikov. Opaža, da se funkcija CHO počasi uvaja tudi pri nas. »Morda se na prvo žogo sliši malce šaljivo, a zelo hitro se da izračunati, kakšno rast in razvoj lahko podjetju prinesejo zadovoljni zaposleni. Sreča je resna stvar,« dodaja Palčič.

Priložnosti so, kje so kadri?

Thomas Prommer, vodja tehnološkega oddelka v britanski digitalni agenciji Huge, razvoj umetne inteligence vidi kot veliko priložnost. Prav vsi v digitalnem okolju se lahko izkažejo. »Ni važno, kakšen profil ste – ali ste inženir, tržnik, kreativec ali strateg –, umetna inteligenca je tu. Teoretično znanje ali konkretne izkušnje so pot naprej,« je za britanski spletni portal Digiday povedal Prommer. Ian Dodson, ustanovitelj in predsednik Britanskega inštituta za digitalni marketing, je bil v lanskem intervjuju za časopis The Guardian odkrito zaskrbljen nad pomanjkanjem novih znanj v industriji. Opaža, da večina zaposlenih v »sodobnem« marketingu nima dovolj znanja glede na spremembe. Ugotovitve ene izmed njihovih raziskav inštituta so pokazale, da v nekaterih regijah osem od deset zaposlenih ni dovolj specializiranih za svoje delovno mesto. To je opazno v vseh sektorjih oziroma industrijah.

V Sloveniji še vedno vidne posledice krize

Laura Smrekar, partnerka v kadrovski agenciji Competo, se strinja, da se na področju digitalnega marketinga na globalnem trgu dela rojevajo številni novi poklici. A slika slovenskega trga dela je nekoliko drugačna. Enega od vzrokov vidi v pristopih podjetij v času krize. »Večina družb v našem prostoru je rezala stroške prav na področjih marketinga in odnosov z javnostmi. Zaposlovanje se je tako rekoč ustavilo. Šele z začetkom lanskega leta so podjetja začela intenzivno kadrovsko krepiti marketinške in piarovske ekipe. In ta trend se intenzivno nadaljuje tudi v letu 2017,« ugotavlja Smrekarjeva. Govora je še vedno o osnovah. Potrebe so na primer po izkušenih marketinških strokovnjakih s poznavanjem digitalnega okolja, upravljavcih družbenih omrežij in kadrih z znanji spletne analitike. Ocenjuje, da bo tako tudi v naslednjem letu. Tudi sami v rubriki Delovna mesta tedna na spletni strani Marketing magazina opažamo, da pretiranega povpraševanja po bolj »specializiranih« kadrih še ni. Prednjačijo nazivi, kot so vodja marketinga, asistent v marketingu, vodje projektov in podobno.

Bolj specializirani kadri so še v razvoju

V kadrovski agenciji Adecco v zadnjih letih opažajo več povpraševanja po strokovnjakih v digitalnem marketingu. Povpraševanja po prej omenjenih profilih v podjetjih, s katerimi sodelujejo, pa še ne zaznavajo. Povečuje pa se zanimanje za strokovnjake za družbena omrežja, kar se pozna tudi v povečanem trendu uporabe družbenih omrežij ne samo za promocijo podjetij, temveč tudi za rekrutacijo kandidatov. »Prav pred kratkim smo v okviru akcije »Adecco peterka« iskali tudi sodelavca v marketingu za rekrutacijo na družbenih omrežjih. To področje združuje znanja s področja marketinga in upravljanja s človeškimi viri ter jih razvija v povsem nov profil in delovno mesto, ki do zdaj ni obstajalo,« kot zanimivost dodaja Viviana Žorž, vodja marketinga in odnosov z javnostmi pri Adeccu. Po njenih opažanjih se nova znanja in kompetence pri kadrih šele razvijajo.

Članek je bil prvotno objavljen v septembrski, 435. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]