• Facebook
  • Twitter
  • RSS

En klub, en način plačevanja

Rezultat sodelovanja med družbo Mastercard in nogometnim klubom NK Maribor je uvedba prvega brezgotovinskega stadiona v Sloveniji. Brezgotovinsko plačevanje je mogoče za vse od nakupa vstopnic, osvežilnih pijač, prigrizkov do navijaških pripomočkov s katero koli plačilno kartico. O prvih rezultatih in odzivih smo se pogovarjali z Boštjanom Fabjančičem.

Boštjan Fabjančič, predstavnik Mastercard Slovenija, in Bojan Ban, direktor NK Maribor.

Junija je vodstvo NK Maribor s sloganom »En klub, en način plačevanja« napovedalo, da stadion Ljudski vrt v sezoni 2017/2018  postaja prvi brezgotovinski stadion v Sloveniji. »Naš namen je poskrbeti za višjo kakovost obiska na stadionu, vsem navijačem, ki prihajajo v Ljudski vrt, želimo omogočiti hitrejšo, učinkovitejšo izkušnjo,« je tehnološko novost napovedal Bojan Ban, direktor NK Maribor. Tisti brez plačilnih kartic lahko v klubu gotovino zamenjajo za posebne prehodne kartice kluba, na katere naložijo gotovino in nato plačujejo z njimi.

»To je šele začetek«

Boštjan Fabjančič, predstavnik Mastercard Slovenija, na prve rezultate in izkušnje gleda pozitivno. Obiskovalci so po njegovem opažanju spremembo sprejeli. »Hkrati se zavedamo, da je treba še veliko postoriti, da bo izkušnja obiskovalca na vseh prodajnih mestih na stadionu popolnoma optimalna, učinkovita in prijazna,« meni Fabjančič. Poudarja, da gre vendarle za veliko spremembo, za katero je bilo potrebnega veliko poguma s strani NK Maribor. Tovrstne spremembe potrebujejo čas in neki motiv, da jih ljudje sprejmemo. »Spremembo smo in bomo skušali premostiti z dodatnimi ugodnostmi ob plačilu z vsako brezstično kartico Maestro in Mastercard. Ugodnosti bomo skupaj s klubom redno posodabljali. A to je zgolj začetek in končni cilj je ustvariti odlično počutje obiskovalca, navijača in pristaša NK Maribor skozi celoten obisk tekme ali kakšnega drugega dogodka na Ljudskem vrtu,« pojasnjuje sogovornik.

Glavni cilj je poenotenje uporabniške izkušnje

V Evropi se kot zgled brezgotovinske družbe običajno izpostavlja Švedsko. Po projekcijah švedske centralne banke Riksbank so gotovinske transakcije v tej skandinavski državi v letu 2015 predstavljale dva odstotka vrednosti vseh plačil. Do leta 2020 naj bi ta delež padel na pol odstotka oziroma je na dobri poti, da bo gotovinsko plačevanje popolnoma ukinjeno. Hkrati gre za leto, ki ga številni navajajo kot prelomno. Takrat naj bi tudi preostali del Evrope »postal« brezgotovinski. Glavni cilj Mastercarda je po Fabjančičevih besedah poenotiti uporabniško izkušnjo, ne glede na kanal, preko katerega nekaj kupujemo, pa naj bo to plačevanje v trgovini, na spletu ali preko mobilne aplikacije.

»Zavedamo se, da bo tovrstno rešitev mogoče razviti zgolj na posameznikovi pametni mobilni napravi, z vključeno močno avtentifikacijo, vključno z biometrijo. In kot omenjeno – z robustno, varno in zanesljivo izkušnjo,« pravi Fabjančič. Z vedno večjim vplivom digitalnega sveta na naš vsakdan verjame, da imamo v Sloveniji na tem področju še veliko praks, ki jih moramo popraviti, in veliko potenciala, ki ga moramo izkoristiti, da bomo konkurenčni v globalnem okolju. S tem bo tudi motiv vsakega od nas za uporabo gotovine manjši.