• Facebook
  • Twitter
  • RSS

MMnenje: Omejevanje oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo

Prejeli smo mnenje dr. Igorja Pravsta o omejevanju oglaševanja nezdravih živil, ki ga je spodbudila objava razmišljanja Aleša Muhiča, direktorja trženja pri Pro Plusu.

Foto: Pixabay

V zadnji izdaji MM (tako v spletni kot tiskani izdaji) smo zasledili mnenje g. Muhiča (v katerem nam je avtor javno zastavil več vprašanj, na katere odgovarjam v priloženem mnenju.

V zadnjih desetletjih se je v številnih razvitih državah pokazal izrazit trend naraščanja prekomerne telesne teže pri otrocih. Tudi Slovenija ni izjema. Čeprav smo ena izmed redkih držav, kjer smo negativne trende v pojavnosti tega problema v zadnjih letih uspeli obrniti, smo še vedno daleč od stanja izpred dvajsetih let.  

Razlogi za to so kompleksni in jih vseh ni možno obravnavati na tem mestu, je pa nesporno dejstvo, da smo prebivalci v splošnem vse manj telesno aktivni, hkrati pa so se poslabšale prehranske navade. Med drugim se je povečala potrošnja ultraprocesirnih živil z visoko energijsko vrednostjo, vedno manj obrokov pa si pripravljamo sami - iz osnovnih živil.

Privzgajanje ustreznega načina prehranjevanja in izbire zdravju koristnih živil je ključnega pomena že v otroštvu, saj otroci te navade ohranjajo tudi kasneje v življenju. Vse več raziskav potrjuje že pred časom postavljeno hipotezo, da promocija manj zdravih živil predstavlja pomemben motilni dejavnik pri vzgajanju zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih. O namenih oglaševanja v tem mediju seveda nima smisla razglabljati. Nesporno seveda je, da je oglaševanje lahko zelo učinkovito, saj ga v nasprotnem primeru ne bi nihče financiral - vsaj ne v takšnem obsegu. Razvite države so se zato postopoma začele odločati za regulacijo oglaševanja živil otrokom. Že pred leti so za to odločili Britanci, Danci in Norvežani, še posebej pomemben mejnik pa predstavlja leto 2015, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila smernice razvrščanja živil, ki so državam v pomoč pri urejanju tega področja. Prav priporočila WHO so predstavljala izhodišče za v Sloveniji sprejete Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili. V praksi so bile uveljavljene februarja letos, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil tudi tiskovno konferenco, na kateri smo različni deležniki med drugim pojasnjevali pomembnost zmanjšanja izpostavljenosti otrok oglaševanju nezdrave hrane in razloge za uveljavitev smernic.

V februarski številki MM je direktor trženja na PRO PLUS g. Aleš Muhič na račun tiskovne konference in tam predstavljenih informacij zapisal več pripomb, ki terjajo pojasnila (MM, 1.3.2017; Vsega je krivo oglaševanje – najbolje, da ga kar prepovemo!). Kot glavni očitek navaja, da je šlo za nerazumljiv stampedo, uperjen proti televizijskemu oglaševanju, ki da je bil podprt z nekaterimi zavajajočimi in neutemeljenimi trditvami. V povezavi s tem je bila še posebej izpostavljena raziskava Inštituta za nutricionistiko o televizijskemu oglaševanju živil, pri čemer se avtor sprašuje kje in kdaj so se pojavljali vsi oglasi za živila, ter komu so bili ti oglasi v resnici namenjeni, hkrati pa očita zavajanje, ker da naj bi bili predstavljeni podatki zastareli, saj je po njegovem mnenju na tem področju prišlo do bistvenega izboljšanja stanja.

Glede na to da se g. Muhič tiskovne konference ni udeležil, mu ne morem zameriti nepoznavanja nekaterih predstavljenih informacij, sem bil pa presenečen nad čustvenim odzivom in suverenostjo, s katero je podal vsaj toliko netočnih informacij, kolikor nam jih je bilo (neupravičeno) očitanih. Na tiskovno konferenco sem bil povabljen za predstavitev rezultatov raziskave Inštituta za nutricionistiko o televizijskem oglaševanju živil otrokom, objavljene v decembrski številki International Journal of Public Health - ene najuglednejših znanstvenih revij na področju javnega zdravja. V raziskavo smo zajeli 12-mesecev oglaševanja v letu 2013 na sedmih televizijskih programih in med drugim ugotovili, da je bilo v obdobju, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let, kar 96% časa oglaševanja živil povezanega z živili z manj ugodno hranilno sestavo. Vseh podrobnostih o izvedbi raziskave na tem mestu zaradi prostorskih omejitev ni možno pojasniti, so pa javno objavljene - o čemer so bili obveščeni tudi mediji in seveda vsi prisotni na februarski tiskovni konferenci. Objavili smo natančne podatke o času in načinu vzorčenja ter vseh ciljnih skupinah. Tudi rezultate smo objavili za vse spremljane ciljne skupine – posebej za otroke in vse gledalce. Pri predstavitvi ni bilo nikakršnega zavajanja, saj smo med skupinami dejansko opazili bistvene razlike. Če je bilo v času otroškega programa kar 77% časa oglaševanja živil povezanega z oglaševanjem čokolade in slaščic, je bil na celotnem vzorcu (ves čas spremljanega programa) ta delež bistveno manjši, 37%. Poročali smo tudi o frekvenci oglaševanja živil in izpostavili, da je ta v primerjavi s tujino, razmeroma nizka. Medijem je bilo na razpolago tudi celotno poročilo z rezultati raziskave. Večjo transparentnost si v resnici težko predstavljam. Tako protokol izvedbe kot poročanje rezultatov sta bila predmet natančnega neodvisnega strokovnega pregleda, kot je to značilno za znanstvene objave v uglednih znanstvenih revijah. Tudi z očitkom, da so rezultati stari in zato zavajajoči, se ne strinjam. Naš namen je bil predstaviti razloge, zakaj je področje oglaševanja živil potrebno urejati, termina vzorčenja pa nikoli nismo skrivali – vključen je bil tako na predstavitev kot v povzetek članka. Res pa je, da so mediji obširneje poročali o naših rezultatih za leto 2013, kot pa o novejših rezultatih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) iz leta 2016. ZPS je na tej isti tiskovni konferenci poročala, da so pri vzorčenju leta 2016 prišli do podobnih zaključkov, saj je imelo kar 86% najbolj pogosto oglaševanih živil manj ugoden prehranski profil, hkrati pa so napovedali tudi ločeno predstavitev novejših podatkov za leti 2016 in 2017.

Na inštitutu že leta skrbimo za dobro sodelovanje z mediji in jih podpiramo z relevantnimi informacijami na področju prehrane. Kot nosilci državne koncesije za izvajanje raziskovalne dejavnosti vodimo nacionalni raziskovalni program »Prehrana in javno zdravje«, v katerem smo združili strokovnjake iz petih sorodnih raziskovalnih organizacij, kar se že odraža ne le v vrhunskih znanstvenih dosežkih, temveč tudi pri družbeno-ekonomskih učinkih. Prav vrednotenje izvedljivosti in učinkovitosti zakonodajnih ukrepov je eno izmed pomembnih raziskovalnih področij, ki ga krepimo v okviru izvajanja raziskovalnega programa. V lanskem letu smo ob podpori Ministrstva za zdravje RS na spletnem mestu www.prehrana.si vzpostavili tudi Nacionalni portal o hrani in prehrani, ki tako za prebivalce kot medije predstavlja nov kredibilen vir informacij. Ob vsem trudu, ki ga vlagamo v širitev obsega raziskav, dvigovanju njihove kakovosti in transparentnemu predstavljanju rezultatov, bi se g. Muhič s svojimi vprašanji brez težav obrnil na nas, podobno kot to redno delajo njegovi sodelavci iz dnevno-informativnega programa. Da smo pri odgovorih ažurni in temeljiti lahko preveri ne le pri kolegih novinarjih, temveč tudi pri odvetniku PRO PLUS, ki nas je 9. februarja zaprosil za podatke o naši raziskavi in še isti dan prejel celotno poročilo o izvedbi raziskave. Težko sodim, če ga je kdo prebral, so bili pa v njem tudi odgovori na vprašanja, ki nam jih je g. Muhič javno zastavil v MM dva tedna kasneje.

V uvodu svojega mnenja g. Muhič izpostavlja družbeno odgovorno ravnanje PRO PLUS, pa tudi odgovorno obravnavo s prehrano povezanih tematik v informativnih oddajah, kar moram potrditi. V resnici izobraževalni in informativni programi na televizijskih kanalih v Sloveniji, tudi na kanalih PRO PLUS, pomembno prispevajo k osveščanju prebivalcev. Mediji se odzivajo na sporočila stroke in nas podpirajo pri opozarjajo na ključne probleme. Na ta način smo s skupnimi močmi z javnim opozarjanjem na probleme dosegli že vrsto uspehov, med drugimi tudi bistvene izboljšave pri sestavi nekaterih živil. Če je bila uporaba škodljivih delno hidrogeniranih maščob v živilih še pred nekaj leti povsem običajna, smo jih iz več kategorij živil že praktično izrinili. To je le en primer s področja, s katerim se ukvarjamo, obstaja jih še vrsta. Prav PRO PLUS je bil tudi med prvimi, kjer so sprejeli nove smernice, zelo pa pozdravljam tudi izpostavljeno zavezanost k spoštovanju priporočil WHO. Vsi živimo v isti državi. Delujemo v organizacijah z različnimi cilji, vsem pa bi nam moral biti skupen cilj, da živimo v zdravem okolju. Še posebej prekomerna telesna teža pri otrocih predstavlja pereč problem in ne zatiskamo si oči pred dejstvom, da ga ne bomo rešili le z omejevanjem oglaševanja živil. Zaradi kompleksnosti problema je potreben usklajen skop številnih ukrepov, kar izpostavlja tudi Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki poteka pod sloganom "Dober tek Slovenija". Pomembno vlogo pri tem imata tudi družinsko okolje in osveščanje prebivalstva. S skupnimi močmi lahko na tem področju naredimo velike premike, pri čemer pa bo potrebno več konstruktivnega dialoga.