• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Nekdanji zapor, ki je postal sopomenka za slovenski hostel

Hostel Celica na Metelkovi je zagotovo najprepoznavnejši hostel v Sloveniji, ki odlično trži in komunicira svojo zgodbo. V digitalni dobi tudi oni prisegajo na moč spletnega marketinga in seveda širjenje pohvalnih besed od ust do ust.

»Edini kraj, kjer boste noč preživeli za rešetkami in za to še plačali,« vas pričaka napis, ko kliknete na spletno stran ljubljanskega hostla Celica, prvega hostla, odprtega v Sloveniji. Objekt, ki so ga pred dobrim desetletjem vzpostavili v zgradbi bivšega zapora na Metelkovi, je postal tako priljubljena točka med turisti in popotniki, da so v sezoni, julija in avgusta, njegove kapacitete polno zasedene, nam pove direktor Celice Tomaž Juvan.

Povprečne ocene 3,5 od 5 na portalu TripAdvisor, 7,9 od 10 na booking.com in 8,4 od 10 na hostelworld.com (ta jim je podelil tudi nagrado za najboljši hostel v Sloveniji, tako imenovanega hoskarja) in številne nagrade govorijo, da je Celica razred zase.

 

Pozicioniranje z dobro zgodbo

»V javnosti poskušamo komunicirati predvsem našo zgodbo, saj nas ta loči od konkurence,« pravi Tomaž Juvan. »Smo eden redkih hostlov, ki ima zgodbo. Smo pa zagotovo tudi tisti, ki dajemo temu največji poudarek. Ne gre samo zato, da je bil v zgradbi zapor, temveč da je zgradba umetniško in arhitekturno tako prenovljena, da najdete v njem prostore, kot je na primer galerija, in številne kulturne dogodke, ki za hostle sicer niso običajni.«

Ideja o neobičajnem hostlu je bila po njegovih besedah logična posledica dejstva, da je bil na tem prostoru nekoč zapor, in tega, da so objekt po odhodu jugoslovanske vojske zasedli skvoterji, ki so si uredili ateljeje in galerije. Nato pa je ena izmed obiskovalk iz tujine izrazila željo, da bi v tem objektu prespala in takrat so se začeli poigravati z mislijo, da bi ponujali tudi prenočišča, kar pa se vsaj na začetku ni najbolj obneslo. »Pa tudi sam objekt je bil v izredno slabem stanju,« Juvan pripoveduje o začetku, ki mu je nato sledilo povezovanje z mestom Ljubljana in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani.

Hiter pregled portalov za rezervacijo nastanitev je dovolj, da opazimo, da je »nekdanji zapor« besedna zveza, ki se daleč najpogosteje pojavlja. Po komentarjih sodeč je očitno, da nekateri posamezniki pričakujejo, da bodo noč preživeli v pravem zaporu, spet druge pa že ob misli na zaporniške celice napade občutek tesnobe. »Pri nas gre hkrati za zaprt in odprt prostor. Občutek zaprtosti seveda zato, ker gre za nekdanji zapor in so nekatere »celice« res majhne, vendar mu dajejo veliki prostori, visok strop, visoka sedišča in ostala ureditev dovolj veliko širino, da se nihče ne počuti utesnjenega, v vseh prostorih pa je tudi veliko svetlobe. Največja dodana vrednost pa je v umetniško in arhitekturno dodelanih sobah.«

Pri »prodajanju« zgodbe je vedno treba paziti na ravnovesje pri vrednosti za denar (»value for money«), poudarja Juvan. »Če je ta vrednost višja od povprečne ocene, pomeni, da prodajaš s prenizko ceno. Tu naletimo na opazke, da smo »prepoceni«. In obratno, to lahko pomeni, da dobro prodajaš oziroma komuniciraš, a posledično bodo gosti s storitvami nezadovoljni.«

 

Tesna povezanost z ljubljansko znamenitostjo Metelkovo

Metelkova je ena izmed tistih slovenskih in ljubljanskih znamenitosti, skorajda  blagovnih znamk, ki mnogim tujcem predstavlja edino, kar povezujejo s Slovenijo; v določenih primerih niti ne vedo, v kateri državi se nahaja. Celica in Metelkova nista povezani zgolj zato, ker je prva praktično del nje, temveč tudi preko obiskovalcev. Nobenemu od teh prostorov ni mogoče očitati, da nista posebna. Po Juvanovem prepričanju to pomeni, da zaradi teh posebnosti tako Celica kot Metelkova nista za vsakogar, saj po eni strani Metelkova nekatere odvrača (za boljšo predstavo si preberite kakšen komentar ali dva pod članki o Metelkovi, kjer lahko naletite na izredno pestrost odzivov), spet drugim pa predstavlja izjemno dodano vrednost. Željni zabave se lahko tako mirne vesti podajo dogodivščinam naproti, kajti, roko na srce, zabavi se je le stežka upreti, ko pa je eno največjih zbirališč mladine v Ljubljani le nekaj korakov stran.

 

Osebna nota hostlu daje dušo

Kar je Amazon začel na področju spletne trgovine, se je razširilo tudi na turizem. Omenjeni portali, še posebej TripAdvisor in HostelWorld, so postali skorajda institucije in ključni dejavnik pri odločanju popotnikov za prenočišče. Vsak, ki je kdaj koli rezerviral nastanitev preko spleta, zagotovo ni ostal le pri spletni strani ponudnika, temveč je prebral celo vrsto komentarjev in ocen o ciljni destinaciji. In priznajte, vsakdo si želi dodatnih informacij o stanju kopalnic, kakovosti hrane in ljudeh, s katerimi boste imeli opravka, ter slabih izkušnjah prejšnjih gostov, da velikokrat malce »prirejenih« slik niti ne omenjamo. Težko bi zanikali, da je marsikateri izmed teh komentarjev neupravičen ali celo smešen. »Ne moremo imeti velikih, prostornih sob, ko pa za to enostavno ni prostora,« redno spremljanje ocen in komentarjev spletnih uporabnikov, ki jih sicer v Celici obravnavajo na tedenskih kolegijih, komentira Juvan in pri tem pove, da bi bilo nekatere stvari zagotovo treba urediti. »Največji poudarek dajemo zaposlenim, ki hostlu dajejo dušo. To je najpomembnejša stvar, ki jo lahko narediš,« izpostavlja direktor Celice. »Zaposleni, predvsem pa osebna nota, so tisto, kar hostel razlikuje od hotelov. V hotelih lahko vprašaš, kaj priporočajo. V hostlu pa zaposlene, vključno z lastnikom, vprašaš, kam radi zahajajo.« Pri tem Juvan poudarja, da je treba ločiti dve vrsti hostlov, lastniško in menedžersko vodene, pri čemer so slednji precej večji. Prvi, kamor sodi tudi Celica, imajo po besedah našega sogovornika precejšnjo prednost, saj je v njih veliko lažje poskrbeti za posebno vzdušje.

 

Ciljajo na »flashpackerje«

Danes je položaj hostlov oziroma mladinskega turizma nekoliko drugačen kot pred leti, saj v hostle zahajajo tudi družine. Direktor Celice tako omenja dve vrsti mladih. »Tako imenovanih klasičnih popotnikov, »backpackerjev«, ki jim je najbolj pomembna cena nastanitve, je precej manj, saj je prišlo v panogi do ogromnega umetnega zniževanja cen,« premik opisuje Juvan, ki se zaveda, da cenovno preprosto ne morejo tekmovati na primer z nekaterimi hostli iz Budimpešte, ki ponujajo prenočišče za drobiž. »Po drugi strani pa je precej več popotnikov z več denarja (»flashpackerjev«), ki bi radi spoznali lokalno prebivalstvo in okolje ter cenijo doživetje in izkušnjo, hkrati pa premorejo vse moderne tehnološke pripomočke in so za storitve pripravljeni tudi več plačati. Na take ciljamo tudi mi.«

 

Turizem z dodano vrednostjo je prava pot za Slovenijo

Iz Benetk in predvsem Barcelone že leta poročajo, da sama mesta preprosto ne prenesejo več tolikšnega števila turistov. In po mnenju našega sogovornika Slovenija ne bi smela iti po poti množičnega turizma. Glede prihodnosti mladinskega turizma Juvan velik poudarek daje večji ozaveščenosti mladih o trajnostnem razvoju in prav tu je po njegovem mnenju priložnost za Slovenijo. »Voda je naša konkurenčna vrednost, je naša trajnostna vrlina,« je Juvan spomnil na tisto, kar imamo prevečkrat za samoumevno. »In tega se zavedajo tudi gostje. Nekdo, ki sicer ne bo spal v sobi na ravni Kempinskega, ampak bo za zajtrk dobil mleko ali maslo iz sosednje kmetije, je za to izkušnjo plačati tudi do dvakrat več.« Hostel Celica je tudi prvi in za zdaj edini certificirani trajnostno usmerjeni hostel na svetu.

 

Digitalno je danes drugi tisk

Ko gre za oglaševanje, Juvan meni, da je tisk danes preteklost in veliko večji pomen pripisuje digitalnemu oglaševanju. »Večinoma se oglašujemo preko Googla, vedno več tudi preko Facebooka. Zelo nam pomaga, da imamo optimizirane spletne strani. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da so ljudje, ki so stalno v komunikaciji s potrošniki, stalno 'priklopljeni'.«

Celica je pogosto sopomenka za hostle v Sloveniji in to upoštevajo tudi pri odnosih z javnostmi, pri čemer sodelujejo z zunanjo sodelavko. Poskušajo namreč čim bolje sodelovati z blogerji in novinarji ter jim približati svojo zgodbo.