• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Središče sveta

Leta 2006 je Wall Street Journal objavil, da se 12 od 20 top raziskovalnih in razvojnih centrov na svetu nahaja v Kaliforniji, ZDA. Med San Franciscom in San Josejem. Vsi moderni velikani so tam. Šli smo pogledat.

Bil sem prepričan, da se Google, Apple, YouTube, Facebook itd. nahajajo v predmestju San Francisca, ker se mi je zdelo zaradi svoje evropske podobe nekako bolj »pametno« kot ostala ameriška mesta. Šele ko sem se odločil, da obiščem sedeže Googla, Appla in Facebooka, sem ugotovil, da so ti precej bližje San Joseju (z dobrim milijonom prebivalcem je tretje največje mesto v Kaliforniji in deseto največje v ZDA), ki tudi »uradno« velja za prestolnico Silicijeve doline. San Jose ni nič posebnega, je celo malo grdo, tipično razpotegnjeno mesto in težko si predstavljam, da bi bil center sveta. Ne, ta se začenja slabih 10 minut proti zahodu, v majhnih predmestnih krajih, kot so Santa Clara, Sunnyvale, Cupertino, Mountain View ali Menlo Park, ki prehajajo eden v drugega in spremembe med njimi niti ne opaziš, če se odločiš, da se boš namesto po avtocesti (kjer jih označujejo izvozi) vanje odpravil po lokalnih cestah.

Kraljestvo visokotehnoloških podjetij

Področje, na katerem kraljujejo visokotehnološka podjetja, je dobilo vzdevek Silicon Valley, Silicijeva dolina, v začetku leta 1971. Uporabil ga je lokalni podjetnik Ralph Vaerst, povzel pa novinar v članku za Electronic News. Splošno je postal izraz razširjen v začetku osemdesetih, ko so IBM in drugi proizvajalci računalnikov naprave ponudili na trgu tudi zasebnim uporabnikom. Beseda »silicijeva« se torej izvirno nanaša na številne proizvajalce silicijevih čipov in integriranih vezij v tej regiji.

Verjetno ključna za razvoj regije je Univerza Stanford (več v nadaljevanju), ki so jo obiskovali mnogi inovatorji in ustanovitelji najuspešnejših podjetij na svetu in se nahaja prav v osrčju doline. Že veliko pred osemdesetimi leti prejšnjega stoletja so študentje začeli z razvojem elektronskih, polprevodniških in komunikacijskih rešitev. Tudi za ameriško vojsko in letalstvo (že v 40. letih prejšnjega stoletja so razvili prvi brezžični sistem za pošiljanje telegrafov).

Danes je Silicijeva dolina po številu zaposlenih v industriji tretji največji center visoke tehnologije v ZDA, za New Yorkom in Washingtonom. Na ožjem območju je v visokotehnoloških podjetjih zaposlenih okoli 230.000 ljudi, na širšem področju zaliva Bay Area pa celo 390.000 (če upoštevamo to številko, je področje seveda največje!). Prav tako impresiven je podatek, da je na tem območju na 1.000 zaposlenih v zasebnem sektorju 286 ljudi zaposlenih v enem izmed visokotehnoloških podjetij. Povprečna plača v teh podjetjih je najvišja na svetu in znaša okoli 145.000 dolarjev letno. Glede na število prebivalcev živi tukaj največ milijonarjev in milijarderjev. Investitorji zelo verjamejo v nadaljnji razvoj podjetij in regije, saj so v 2012 v podjetja vložili 46 odstotkov vseh naložb tveganega kapitala v ZDA.

Najbolj znan kraj v dolini je Palo Alto z okoli 65.000 prebivalci. Dolgočasno in zelo lepo urejeno mesto, v katerem je kar 7.000 podjetij, ki zaposlujejo okoli 100.000 ljudi. V neposredni bližini so Mountain View (Google), Cupertino (Apple) in Menlo Park (Facebook, pa tudi Sequoia Capital, več v nadaljevanju).

Kdo?

Seznam podjetij iz Silicijeve doline je dolg in milo rečeno impresiven: Adobe Systems, Apple, Cisco Systems, eBay, Intel, Oracle, Facebook, Google, HP, Netflix, Nvidia, Salesforce, Yahoo, Asus, Atari, Dell, LinkedIn, McAfee, Mozzila, YouTube, Tesla Motors, Skype, Pinterest, PayPale, Mashable in številna druga manj znana.

Samo Google in Apple skupaj sta v letu 2014 ustvarila prihodke v višini 150 milijard evrov, Apple pa v zadnjem četrtletju 2014 18 milijard dolarjev dobička, kar je največji četrtletni dobiček katere koli družbe v zgodovini. Po tržni kapitalizaciji kot »naj« podjetje na svetu pa je danes vredno skoraj milijardo dolarjev.

Univerza

V centru regije je Univerza Stanford, od koder prihaja veliko znanja in veliko uspešnih ljudi. Prostrano področje (3.300 hektarjev) je zgrajeno v španskem slogu in lično urejeno. Številni mladi z vsega sveta se po univerzi prevažajo s kolesi in veliko časa namenjajo športu (predvsem joggingu). V nasprotju z urbanimi mesti v kampusu vladata mir in tišina. Na univerzi študira danes okoli 15.000 študentov, za katere »skrbi« več kot 2.000 profesorjev in 11.000 ostalih zaposlenih. Zasebni šolski zavod je imel v letu 2014 21 milijard dolarjev prihodkov (od tega več kot milijardo donacij alumnijev).

Značilne opečnate stavbe Univerze Stanford.

Eno najbolj prestižnih institucij na svetu je leta 1885 ustanovil Leland Stanford, nekdanji guverner in kongresnik iz Kalifornije, ki je obogatel z železnicami. Šolo je postavil v spomin na sina, ki je leto prej pri petnajstih umrl za posledicami tifusa. Prvi študentje so na univerzi začeli študirati leta 1891. Šolanje je bilo do leta 1920 brezplačno. Danes velja za najbolj izbirčno šolo na svetu, saj sprejmejo samo dobrih 5 odstotkov vpisanih študentov. Dekan Frederick Terman, ki je univerzo vodil po drugi svetovni vojni, je študente in diplomante močno spodbujal, naj ustanavljajo svoja podjetja in na tak način začel graditi lokalno podjetniško sceno.

Pomaranče in znanje.

Nekdanji študentje Stanforda so med drugim ustanovili podjetja, kot so Google, HP, Nike, Sun Microsystems in Yahoo. V zadnjem letu so podjetja nekdanjih študentov ustvarila za 2,7 trilijona dolarjev prometa. Če bi bili ti študentje država, bi predstavljali deseto največje gospodarstvo na svetu! 30 nekdanjih študentov je milijarderjev.

Avtomobilčki za golf so neslišni.

Denar? Ni problem.

Še eno podjetje je treba omeniti – Sequoia Capital. Sklad tveganega kapitala, ki se tako kot Facebook nahaja v bližnjem Menlo Parku. Sklad, ki je bil ustanovljen davnega leta 1972, velja za največjega financerja in vlagatelja v visokotehnološka podjetja in je zelo uspešen, vpliven in bogat. Kako tudi ne, če so na seznamu njihovih preteklih naložb vsa podjetja, ki danes kaj veljajo (Apple, Google, Cisco, Oracle, Yahoo …). Vlagajo pa tudi v nova. Trenutno imajo za več kot 800 milijonov dolarjev naložb v več kot 400 podjetij, med drugim: Tumblr, Square, HUBS, WhatsApp, Houzz, Instagram, AirBnB.

Sequoia Capital danes obvladuje 1,4 trilijona dolarjev naložb oziroma kar 22 odstotkov podjetij na seznamu borzne kotacije Nasdaq. Kljub temu velja Sequoia Capital za skromno podjetje, ki ne razkazuje svojega bogastva. Njihove pisarne so v primerjavi s podobnimi podjetji špartanske. V letih 2013 in 2014 so zaslužili ogromno denarja. Vseh devet partnerjev je na Forbesovem seznamu ljudi, ki imajo t. i. »zlate roke« (po Midasu). Prvi na seznamu je Jim Goetz, ki je že leta 2011 prepoznal potencial aplikacije WhatsApp in sodeloval pri njeni prodaji Facebooku tri leta pozneje za 19 milijard dolarjev. Pri tem poslu je Sequoia Capital iz vložka 58 milijonov dolarjev potegnil 3 milijarde!
Imate tudi v idejo? Pojdite jim jo predstavit. Partnerji pri Sequoia Capital vsak mesec poslušajo okoli 200 predstavitev različnih projektov. Čeprav se v povprečju odločijo samo za dva, vsi, ki so pred njimi že »nastopali«, izkušnjo opisujejo kot eno najbolj intenzivnih v življenju. Za razliko od drugih podobnih skladov, veljajo pri Sequoii za hitre, drzne in odločne. Predstavitev dopoldne, dogovor isti dan popoldne. Osnutke dogovora pripravijo na eni strani, denar pa pogosto nakažejo še preden so papirji podpisani. Podobno se je zgodilo Elonu Musku (danes šefu Tesla Motors), ko se je z njimi leta 1999 dogovoril za financiranje projekta, ki je kasneje postal PayPal. 5 milijonov dolarjev je imel na računu še pred podpisom pogodb.

Ekipa sklada tveganega kapitala Sequoia Capital (z leve proti desni): Michael Goguen, Doug Leone, Scott Carter, Michael Moritz, Bryan Schreier, Jim Goetz, Roelof Botha, Alfred Lin in Patrick Grady.

Vstop? Ni vstopa.

Ker sem pred prihodom prebrskal veliko literature, sem vedel, da je obisk katerega od velikanov skorajda nemogoč. Kljub temu sem pisal Googlu, Applu in Facebooku. Apple ni odpisal, Facebook je obljubil, da bo, pa ni, medtem ko sem se z Googlom »celo skregal«. Njihov ne je bil namreč tako samozadosten, da sem se razjezil in jim napisal, da bi si mediji zaslužili boljši nivo komuniciranja. Kljub opravičilu z njihove strani pa mi obiska na Googleplexu niso omogočili.

Na Google prideš, če tam koga poznaš in te povabi na obisk. Ljudje, ki so ga obiskali pravijo, da ni nič posebnega. In res lahko potrdim, da je bil »zunanji« obisk – se pravi ogled stavb od zunaj – kar manjše razočaranje. Nova, sodobna poslopja, nekaj Googlovih koles v okolici, parkirišča za električne avtomobile in to je to. Podobno kot v Cupertinu na Applu, kjer pa lahko obiščeš vsaj njihovo trgovino za zaposlene, ki se od Applovih trgovin po svetu loči po tem, da lahko v njej kupiš majice, podstavke, skodelice in podobno kramarijo z logom Apple, ki jih ne prodajajo nikjer drugje po svetu. Po drugi strani pa so v trgovini njihovi izdelki le na ogled in jih tam ni mogoče kupiti.

Vhod v Applovo poslovno stavbo.

Kreativna energija in naboj?

Poletje ljubezni (Summer Of Love), velika hipijevska proslava leta 1967 v San Franciscu, in Gibanje za svobodo govora na Univerzi Berkley v letih 1964 in 1965 sta ali bosta praznovali 50-letnico. Prav toliko – ali še kakšno leto več – so danes stari takrat rojeni baby boomerji, ki se jih je dogajanje v letih »osvobajanja« ameriške družbe prijelo. Če k pogojem življenja dodamo še vedno prijazno vreme in odlične pogoje za življenje, Kalifornija ni več Amerika, ampak bolj spominja na »filozofske« Atene. Uživaj življenje, dolgočasi se, razmišljaj in se igraj! Znotraj protestantskega odnosa do dela in »ameriških sanj«.

V tem pogledu se novo na tem področju dogaja že desetletja. Jogging, zdrava prehrana, joga, body-building, rolkanje, medicinska marihuana … so s pomočjo Hollywooda dosegli pol sveta. Druga polovica pa se mu zaradi tega tako krčevito upira.

Ali ima še katero območje na zemlji podobne pogoje? Dvomim.

Članek je bil v Marketing magazinu objavljen marca 2015 (#405).