• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Najbolj etični kupci so ljudje srednjih let

Mladi in stari kupci bodo manj verjetno kupovali izdelke pravične trgovine in biološko pridelane izdelke, medtem ko bodo takšne izdelke v največji meri kupovali kupci srednjih let. Gre za raziskavo britanskih raziskovalcev, katere ugotovitve so v nasprotju z do zdaj prevladujočim mnenjem, da ljudje s starostjo postajajo bolj etični.

V raziskavi z naslovom Etična potrošnja med kupci v supermarketih, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Marketing Management, so Kevin Morrell s poslovne šole Warwick, Chanaka Jayawardhena s poslovne šole Univerze Hull in Chris Stride z Univerze v Sheffieldu, intervjuvali 688 kupcev v treh britanskih supermarketih, med katerimi je bilo 53 odstotkov žensk, nekaj manj kot polovica je bila mlajših od 30 let, okrog 20 odstotkov pa starejših od 50 let.

»Obstaja prepričanje, da na splošno ljudje postajajo bolj etični, starejši kot so, ali da so današnji mladi bolj navdušeni nad etičnim nakupovanjem in skrbnejši do okolja. A smo s presenečenjem ugotovili, da so ljudje srednjih let tisti, ki so dejansko etični kupci. Ugotovili smo, da obstaja »ukrivljeno« razmerje med starostjo in nakupovanjem izdelkov pravične trgovine in biološko pridelanih izdelkov: tako starejši kot mlajši anketiranci bodo manj verjetno kupovali etične dobrine kot anketiranci srednjih let,« navaja profesor Morrell.

Mlajši etične izdelke le priporočajo, saj si jih ne morejo privoščiti

Mlajši kupci sicer veliko govorijo o nakupovanju etičnih dobrin, a žal ostaja le pri besedah. Raziskava namreč ugotavlja, da mladi v večji meri kot starejši kupci priporočajo etične izdelke svojim prijateljem in znancem, a je manj verjetno, da jih bodo tudi sami kupovali.

»Ugotovitve morda odsevajo dejstvo, da imajo tako mlajši kot tudi starejši potrošniki manjši razpoložljivi dohodek in si zato ne morejo privoščiti izdelkov pravične trgovine in biološko pridelanih izdelkov, ki so pogosto dražji. Zagotovo lahko s tem pojasnimo, zakaj mlajši kupci le priporočajo etične dobrine, a jih ne kupujejo, saj si jih preprosto ne morejo privoščiti. Starejši potrošniki so po drugi strani tako vpeti v svoje nakupne navade, da jih niti niso pripravljeni spremeniti, poleg tega pa se morda niti ne zavedajo obstoja etičnih izdelkov. Lahko pa gre preprosto za posledico dejstva, da tako mladi kot tudi starejši kupci izbirajo iz skromnejšega nabora izdelkov kot potrošniki srednjih let, ki v supermarketih nakupujejo za celotno družino,« pojasnjuje Morrell.

Kljub prepričanju, da so ženske bolj kot moški nagnjene k nakupovanju izdelkov pravične trgovine in biološko pridelanih izdelkov, so raziskovalci še ugotovili, da med spoloma ni razlik v nakupnih navadah, ko gre za etične dobrine.

Vrednote pomembne pri nakupnih odločitvah

Avtorji menijo, da imajo ugotovitve njihove raziskave posledice tako za oglaševalce kot za organizacije, ki spodbujajo pravično trgovino in se na ta način bojujejo proti izkoriščanju delavcev, kot tudi za tiste, ki si prizadevajo za zaščito okolja in živali.

»Naša raziskava kaže, da imajo vrednote pomembno vlogo pri tem, kako številni potrošniki kupujejo, pri čemer se mnogi zavedajo, da imajo njihove nakupne navade neposreden vpliv na delovne pogoje zaposlednih in na okolje. Oglaševalci morajo upoštevati vrednote kupcev in zagotoviti, da postanejo del njihovega marketinškega spleta,« svetuje Morrell in dodaja: »Vemo, da je veliko nakupnih odločitev v supermarketih sprejetih podzavestno. Etično nakupovanje bi tako lahko spodbudili z vizualnimi, subtilnimi elementi v trgovinah, ki ustrezajo tem vrednotam.«