• Facebook
  • Twitter
  • RSS

6. IAB Akademija: Donat Mg, blokiranje oglasov in vzpon nativnega oglaševanja

Po podaljšanem zimskem spancu je IAB Slovenija 13. aprila organiziral izobraževalni dogodek, 6. IAB Akademijo. Udeleženci so prisluhnili predavanjem o učinkovitosti ciljanja končne javnosti, spornosti uporabe programske opreme za blokiranje oglasov in vzponu nativnega oglaševanja na račun konvencionalnega.

Simona Koren (Atlantic Grupa) in Jernej Špende (Pristop) sta predstavila celovito prenovo oziroma pomladitev blagovne znamke, »ki ima prebavo v svojem DNK«, s katero so začeli v letu 2014. Kot je povedala Korenova, so v sodelovanju z agencijo Pristop ubrali drugačen pristop, saj se je prepoznavnost postopoma povečevala preko izgradnje skupnosti in dvosmerne komunikacije. Špende je prenovo komunikacijske strategije komentiral, da »je bilo blagovno znamko treba najprej potegniti iz kamene dobe v sodobnost«. Pri samem komuniciranju so izpostavili avtentičnost in relevantnost, saj potrošniki danes ne marajo, da se jim oglase »meče v obraz«.

Konvencionalno oglaševanje je preživeto

»Po mojem mnenju je uporaba aplikacij za blokiranje oglasov navadna kraja,« je Denis Oštir, urednik spletnih portalov pri Pro plusu, začel svoje predavanje o enem izmed najbolj perečih problemov, ki tarejo digitalno oglaševanje. Po njegovih navedbah sta razloga za skrb dva, in sicer, da oglaševalce te aplikacije letno stanejo več kot 40 milijard dolarjev prihodkov, njihova uporaba po svetu pa raste po 41-odstotni stopnji letno. Izpostavil je porast uporabe te programske opreme, tako v iskalnikih kot tudi dejanski uporabi, pri čemer naj bi Slovenija izstopala v negativnem smislu. Obenem je izpostavil tudi neenotnost same industrije glede omenjene problematike: nekateri jo imajo za očitno krajo, spet drugi kot dokaz, da je konvencionalno oglaševanje v obliki zasipavanja potrošnika z različnimi oglasi preprosto preživeto. Zaradi teh aplikacij so po Oštirjevem mnenju najbolj na udaru novičarske strani, ki se posledično prilagajajo vsaka po svoje. Nekatere vsebine v primeru uporabe zaklenejo (pri tem vsak na svoj način prednjačita Forbes in Bild), nekatere pa z njimi celo stopijo v partnerstva, kot to na primer počne portal Wired.

Po drugi strani pa na račun konvencionalnega oglaševanja pridobiva nativno oglaševanje. To po besedah Dušana Boldina iz AV studia sicer obstaja že vsaj od leta 1900. Opozoril je, da mora biti nativno oglaševanje relevantno z dveh vidikov. Prvi je z vidika osebnosti ali tako imenovane persone potrošnika, do katere je mogoče priti s skrbnim beleženjem njegove aktivnosti, čemur sledi serviranje relevantnih oglasov. Drugi vidik pa je samo pozicioniranje oglasov, saj, kot je bilo na dogodku večkrat poudarjeno, bombardiranje z oglasi ne deluje več. Dotaknil se je tudi prednosti nativnega oglaševanja za založnike oziroma medije. Z nativnimi oglasi naj bi mediji tako izboljšali uporabniško izkušnjo in sam videz medija, pridobili na vsebini, podkrepili blagovno znamko in ne nazadnje dali možnost tudi konvencionalnim oglasom.