• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Knjiga žal ni čevelj«

»Knjiga ni čevelj. Če bi bila, bi se je prodalo veliko več. Slovenec namreč v povprečju kupi 5 parov čevljev na leto in le 2 knjigi,« je na današnji predstavitvi raziskave Knjiga in bralci 6 povedal dr. Samo Rugelj, založnik, publicist in raziskovalec knjižnega trga. Trendi na področju branja in založništva so resnično zaskrbljujoči, saj več kot polovica Slovencev ne kupi niti ene knjige letno, poleg tega pa upada tudi število občasnih in rednih bralcev. Delež Slovencev, ki preberejo več kot 20 knjig na leto, se je z 9 % v letu 2014, ko je bila izvedena prejšnja raziskava, znižal na 6 % v letu 2019.

Avtorji raziskave Knjiga in bralci 6 (z leve proti desni): dr. Samo Rugelj, dr. Miha Kovač in dr. Andrej Blatnik.

»Postajamo družba brez branja knjig«

Raziskava Knjiga in bralci 6, ki jo je finančno omogočila Javna agencija za knjigo (JAK), v knjižni obliki pa izdala založba UMco, je ena od ključnih nacionalnih raziskav o knjigah in bralskih navadah Slovencev, je na Založniški akademiji v okviru 35. Slovenskega knjižnega sejma uvodoma povedala Renata Zamida, direktorica JAK. »Več kot polovica Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige, le majhen delež pa jih prebere več kot 10 knjig na leto. Smo na repu med razvitimi državami, branje pa se potiska na rob vrednot. Seveda raziskave ne morejo prinesti rešitev, lahko pa pomagajo obrniti trend navzgor,« meni Zamida.

»Izsledke raziskave bi lahko strnili v spoznanje: postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in vse več berejo v angleščini, a tudi ti berejo vse manj,« je povzel dr. Andrej Blatnik, knjižni urednik in pisatelj ter eden od štirih avtorjev raziskave; poleg njega so to še dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj in Patricia Rupar.

Knjige raje podarjamo, kot kupujemo zase

Naj navedemo nekaj ugotovitev iz raziskave, ki jih je izpostavil Blatnik. Število tistih, ki ne kupijo niti ene knjige letno, se je med letoma 2014 in 2019 povečalo za 4 %, in sicer na 53 %. Za 3 % se je v petih letih zmanjšalo število tistih, ki kupijo med 6 in 10 knjig letno, za 2 % pa tistih, ki kupijo med 3 in 5 knjig. Število Slovencev, ki kupijo več kot 10 knjig na leto, je ostalo nespremenjeno; teh je 5 %. Število kupcev e-knjig je še zmeraj zelo nizko, tudi med tistimi, ki e-knjige sicer redno berejo; v zadnjem letu so jih kupili 4 % anketirancev.

Število samopredeljenih nebralcev knjig je od leta 2014 poraslo za 4 %, za nekaj odstotkov pa je padlo število bralcev v vseh kategorijah (tistih, ki preberejo več kot 20 knjig letno, z 9 % na 6 %), razen v kategoriji 1 do 3 knjige letno, kamor se selijo prej rednejši bralci. Zanimiv je tudi podatek, da je za dobre 4 % naraslo število tistih, ki so se označili za bralce knjig, le da v zadnjem letu niso prebrali nobene. »Dejansko so nebralci, vendar nočejo izgubiti simbolnega kapitala, ki ga uživa bralec. Porast števila takšnih anketirancev z 8 % na 12 % v zadnjih petih letih je nemara celo dobra novica,« ocenjuje Blatnik. Po drugi strani pa se je število Slovencev, ki so do knjig ravnodušni, v preučevanem obdobju povzpelo za 5 %.  Zgovoren je še en podatek: na vsaki dve knjigi, ki ju kupimo zase, tri kupimo za darilo. »Lahko bi zaključili, da imajo knjige za večino kupcev bolj simbolno (darilno) kot pa uporabno (bralno) vrednost,« ugotavlja Blatnik.

Avtorji raziskave ugotavljajo tudi, da vse več Slovencev sega po knjigah v angleščini. »Če le vsak sedmi, starejši od 50 let, bere tudi v angleščini, pa je v starosti od 35 do 49 let takšnih bralcev 39 %, med 25. in 34. letom 62 % in med 18. in 24. letom 85 %,« je navedel Blatnik.

»Ni nujno, da gre vse navzdol«

Dr. Miha Kovač je postregel s primerjalno analizo med Slovenijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami, ki kaže, da upad branja ni vsesplošen trend. Na Norveškem, denimo, se je število bralcev v zadnjih petih letih s 72 % povzpelo na slabih 90 %, v Sloveniji pa je, kot že omenjeno, padlo za nekaj odstotnih točk in je v letu 2019 znašalo 53 %. Norvežan v povprečju prebere dobrih 15 knjig na leto, Slovenec pa le 5. Norvežani so tudi veliko boljši kupci knjig od Slovencev, saj jih v povprečju kupijo 10 na leto, torej petkrat več od nas. Tudi v Veliki Britaniji je stanje boljše kot v Sloveniji, saj kar 65 % Britancev na leto kupi vsaj eno knjigo. Tedensko bere tiskane knjige 56 % Britancev in 38 % Slovencev, zvočnice pa tedensko posluša 14 % Britancev in 6 % Slovencev. »Slovenske bralne navade so trikrat slabše od norveških in podobne čilskim, hkrati pa denimo precej boljše kot v Kolumbiji in Mehiki,« je povzel Kovač. Negativni bralni trendi sicer obstajajo tudi drugje v Evropi, na primer na Nizozemskem, kjer se je število nebralcev z 11 % v letu 2014 povzpelo na 21 % v letu 2019, število intenzivnih bralcev, torej tistih, ki preberejo več kot 20 knjig letno, pa se je z 19 % znižalo na 12 %.

Spreminjanje založniške krajine

Tudi založniška krajina se je v zadnjem desetletju močno spremenila, pravi dr. Samo Rugelj. Usahnile so nekoč (vsaj za slovenske razmere) velike založbe, kot so bile Prešernova družba, Vale Novak, Modrijan in Tuma, nadomestile pa so jih založbe drugačnega profila, na primer takšne, ki izdajajo predvsem literaturo za samopomoč. Na trgu je tako vse manj močnih igralcev in vse manj subjektov, ki promovirajo knjige, poleg tega pa panogo zapuščajo izkušeni kadri, opaža Rugelj. Po njegovih besedah se knjižne vsebine trivializirajo, saj je tovrstne knjige lažje tudi izven knjigarn, na primer v nakupovalnih središčih. Posledično usiha število bralcev in kupcev resnejše literature, s tem pa pada tudi število založnikov knjig s tehtno in zahtevnejšo vsebino. »Če se založništvo novih knjig ne bo pobralo, se bo nepovratno sesulo tudi bralstvo,« opozarja Rugelj.

Avtorji raziskave sicer pozdravljajo nedavno odločitev poslancev, da se DDV za knjige in druge publikacije z 9,5 % zniža na 5 %. Po Rugljevi oceni se bo s to potezo »prihranilo« okrog 5 milijonov evrov in, kot pravi, bi bilo vsaj del tega smiselno vložiti v promocijo knjige kot vrednote.