• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Založniška akademija: Zaradi slabih družinskih bralnih navad izgubljamo kot posamezniki in kot družba

Od 27. do 29. novembra 2019 bo v okviru 35. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani tudi letos potekala Založniška akademija, katere rdeča nit je branje, brez katerega ni založništva ni. Njen vodja, dr. Miha Kovač, pravi, da smo Slovenci glede bralnih navad prav tam, kjer smo bili pred 40 leti.

Foto: Domen Pal, arhiv SKS.

Brez branja ni založništva: če bi ljudje prenehali brati knjige, potem jih tudi izdajati, tržiti in izposojati ne bi imelo smisla in založbe, knjigarne in knjižnice bi izginile. To samo po sebi sicer ne bi bilo nič nenavadnega; izumiranje takšnih ali drugačnih ustanov in dejavnost sta pač del človeške zgodovine. Toda kaj izgubimo kot civilizacija, če bi ljudje prenehali brati knjižna besedila in bi si za edini vir informacij izbrali zaslonske medije? Bi bila to civilizacijska izguba ali znamenje napredka? O teh in podobnih vprašanjih bodo na letošnji Založniški akademiji razmišljali domači in tuji predavatelji.

Kaj pa o branju in bralnih navadah Slovencev meni Miha Kovač? »Glede bralnih navad mladih posebnih raziskav v Sloveniji nimamo, po podatkih raziskave Knjiga in bralci pa bralne navade mladih odraslih, torej starejših od petnajst let, ne odstopajo bistveno od bralnih navad starejših,«pravi in dodaja, da podobno kažejo tudi raziskave v drugih državah. V Sloveniji je po njegovem mnenju slabo predvsem to, da pogosto bere svojim otrokom le tretjina staršev, medtem ko denimo na Norveškem to počnejo v skoraj 80 odstotkih družin. Branje v otroštvu (v kombinaciji s knjigami na domačih knjižnih policah) je namreč pomembna osnova za bralno in matematično pismenost v odrasli dobi. »Zaradi slabih družinskih bralnih navad pa izgubljamo kot posamezniki in kot družba,« je prepričan.

Kovač pravi, da smo glede bralnih navad v Sloveniji natanko tam, kjer smo bili pred 40 leti. »Tako kot leta 1979, ko je bila raziskava bralnih navad izvedena prvič, tudi leta 2019 približno polovica prebivalstva ne bere knjig. To pomeni, da smo štirideset let izobraževalne in kulturne politike tako rekoč vrgli stran. V naslednjih mesecih bo treba resno razmisliti, zakaj se nam je to zgodilo. Šele ko bomo imeli odgovor na to vprašanje, bo možno odpreti debato, kaj storiti, da se stvari spremenijo,« meni. Kot dodaja, zaradi zaslonskih medijev danes sicer beremo več kot kdaj koli doslej, a zgolj kratka besedila, na katera se pogosto ne osredotočamo, ampak jih samo preletimo. »Vsaj zame je ključno vprašanje, ali bo tovrstno zaslonsko, preletavajoče branje ‘povozilo’ poglobljeno branje knjig tako, da bo tega zmožno vse manj ljudi. S tem nočem reči, da je z zaslonskimi mediji kaj narobe, še več, sposobnost takšnega preletavajočega branja je koristna, kadar želimo na hitro pregledati več informacij; a koristno je tudi branje knjig, saj pomeni svojevrsten trening za dolgotrajnejše osredotočanje in za poglobljeno mišljenje. Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo s človeško civilizacijo, če bi to sposobnost izgubili,« razmišlja Kovač.

»Družbeni mediji so sicer zelo koristno orodje za komunikacijo z bralci, saj jih lahko z njihovo pomočjo segmentiramo bistveno bolj natančno kot kdaj koli doslej. Povedano drugače, družbeni mediji so odlično sredstvo, da do pravega človeka pripeljemo pravo vsebino – in ga s tem prepričamo, da iz digitalnega sveta vsaj za hip izstopi in prestopi v svet knjig. A to je seveda odločitev vsakega posameznika,« pravi Miha Kovač, vodja Založniške akademije, ki bo potekala v okviru 35. Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu.