• Facebook
  • Twitter
  • RSS

12. WMF: Učenje na pamet je kot spanec

V Rovinju se je zaključil 12. Weekend Media Festival, ki je tudi na zadnji dan pritegnil z zanimivimi predavanji. Med drugim smo lahko poslušali o trikih vzgoje otrok v digitalni dobi, pogrebu televizije (ki to ni bil) in zrelosti.

Otroci (naj) se igrajo

Ranko Rajović s Pedagoške fakultete (Univerze na Primorskem) je govoril o otrocih v digitalni dobi in o tem, kako lahko z igro razvijamo inteligenčni količnik otrok. Poudaril je, da je ključno obdobje za razvoj možganov pri otroku med prvim in četrtim letom starosti. »To je čas, ko moramo naše otroke naučiti misliti,« je dejal. Za razvoj možganov v zgodnjem obdobju je najbolj pomembno gibanje, saj se med gibanjem vzpostavljajo povezave med nevroni. »Če bomo otroku dali v roke pametni telefon ali tablico, se bo umaknil v virtualni svet in se bo nehal gibati. Posledično bo to vplivalo na razvoj njegovih možganov, nato pa se bomo čudili, če se čez nekaj let ne bo sposoben (s)koncentrirati,« pravi Rajović. Kasneje, ko otrok že malce zraste, ga moramo naučiti divergentnega oziroma kreativnega mišljenja (namesto konvergentnega, kakršnega večinoma učimo otroke danes). Učenje na pamet nikakor ni primerno, saj so možganske funkcije med učenjem na pamet podobne kot v fazi REM oziroma globokem spancu. »Pomislite na otroka, ki je zatopljen v igro. Če ga pokličete, vas niti ne bo slišal. Takrat so njegovi možgani v stanju, ki mu rečemo »flow«. V tej fazi bi morali biti tudi, ko se otrok nečesa uči,« pravi in kot alternativo učenju na pamet ponuja učenje s pomočjo asociacij ali tako, da v glavi sestavi neko nelogično zgodbo, ki pa si jo bo ravno zato, ker ni logična, veliko hitreje zapomnil.

O pogrebu, ki to ni bil

Na okrogli mizi »Televizija – povratek odpisanih ali kako doživeti sto let«, so na oder stopili direktorji največjih televizijskih hiš v regiji, in sicer Pavel Vrabec (PRO PLUS) Dražen Mavrić (Nova TV) in Željko Mitrović (Pink International Company). Že na začetku pogovora so poudarili, da televizija nikakor ni »odpisan medij«. »Pred desetimi leti smo sedeli tu in nekateri so napovedovali, da se bliža konec televizije in so nas želeli pokopati. Danes smo močnejši kot takrat. Se vam ne zdi, da gre za najdaljši »pogreb« v zgodovini?« se je pošalil Željko Mitrović. Strinjali so se, da je prišlo do »transformacije« televizije, kar pomeni, da televizije danes veliko več delajo na lastni produkciji. Kot je povedal Vrabec, je ta poleg informativnega programa tudi za POP TV eden od vodilnih stebrov. Prav snemanje lastnih serij – ki jih mora biti vedno več in morajo biti vedno boljše – je v velikem porastu in tu med drugim vidijo eno od možnosti, kako v hišo prinesti več denarja, na primer s promocijskim umeščanjem izdelkov.

Več zrelosti, prosim

Na zadnji okrogli mizi dneva je slovenske barve predstavljala Barbara Modic iz agencije Pristop Media, ki je s kolegi Igorjem Černiševskim (Direct Media United Solutions), Krešimirjem Đakovićem (Pro media group) ter Zvonimirjem Pelkom (Hrvatski Telekom) govorila o tem, kako si pri ustvarjanju (uspešnih) oglaševalskih akcij lahko pomagamo s podatki, ki so nam na voljo o uporabnikih. Poudarili so, da agencije na natečajih še vedno prevečkrat dobijo podatek, da so njihova ciljna skupina na primer ženske določene starosti, pri tem pa nihče ne pomisli, da ta podatek ni dovolj. Lahko imamo dve ženski, ki sta obe enako stari, obe samski in obe živita v istem mestu, pa imata povsem različen življenjski slog in bosta kupili povsem različne izdelke. »Naročniki večinoma pozabljajo na ključne indikatorje učinkovitosti, ki bi ogromno pripomogli oziroma so ključni za dosego ciljev,« je dejala Barbara Modic. Vsi govorci so se strinjali, da smo v naši regiji glede tega še precej v zaostanku v primerjavi z nekaterimi drugimi državami in da bo na tem potrebno še ogromno delati. »Podatki pogosto niso dostopni, če pa so, je vprašanje, če jih želi podjetje z agencijo deliti. Potrebujemo zrelost naročnikov in zrelost agencij ter medsebojno zaupanje med njimi, hkrati pa potrebujemo tudi orodja, ljudi in tehnologijo, tako da nas čaka še dolga pot,« so zaključili.