• Facebook
  • Twitter
  • RSS

20. SEMPL: Inovacije so edina pot do zmage

Prvi dan 20. SEMPL-a smo lahko dobili kar nekaj nasvetov za uspešnejšo prihodnost. Delček jih delimo z vami. Kot je povedal glavni govorec Peter Hinssen, se veliko preveč osredotočamo na nekaj, kar je neposredno pred nami. Kaj pa, če bi pogledali malce naprej pred seboj?

Informacijska doba? Za napredne že preteklost.

»Še kdo te dni sovraži in internet? Toliko dogajanja, da je vse ena navadna zmešnjava. Mimogrede, ima kdo težave tudi s televizijo?« je svoje predavanje začel Dean Donaldson, direktor tehnološkega podjetja Kaleidoko. Sam je mnenja, da je naša prihodnost še nepopisan list. Da ne bi klišejsko pogledal nazaj v preteklost, je preprosto pokazal fotografijo intervjuja Marka Zuckerberga iz leta 2007. Nekoč »mulc« s Harvarda, danes pa lastnik največjega medijskega podjetja na svetu. »Ljudje imamo danes preveč izbire. Nekoč smo za izbiro med dvema stvarema potrebovali 5 sekund, danes se odločamo več kot 10 minut.« Po njegovem mnenju je rešitev (ki se delno že dogaja) v ultrapersonalizaciji. Ta je šla z umetno inteligenco daleč, zelo daleč. Poglejte svoje najljubše strani za nakupovanje, otroci imajo lahko v Alexi navideznega prijatelja že pri svojih dveh letih starosti, roboti pa dobivajo vedno večjo vlogo pri proizvodnji in storitvah. Donaldson sicer verjame, da nas stroji ne bodo nadomestili, temveč nam bodo odlično asistirali. Tu pa pridemo do naslednje »dobe«, to je dobe izkušenj (kot nadaljevanje informacijske dobe). Roboti nas bodo »prebrali« do te mere, da bodo lahko predvideli naše odločitve. A »čaranja« z umetno inteligenco še ni konec. Ponekod so že v polnem teku eksperimenti z genetiko, ki bo omogočala mikro analizo na najbolj mikro možni ravni (govorimo o našem zapisu DNK). Kaj to pomeni? Donaldson pravi, da se bomo bolj začeli ukvarjati s svojo notranjostjo« in vprašanjem, zakaj sem to, kar sem. »Družbeni mediji bodo postali genetski mediji, znanstvena fantastika pa znanstvena resnica.« Tako ne boste našli le prijatelja iz osnovne šole, genetski mediji vam bodo pomagali namreč iskati prednike izpred 200 let. Tudi oglaševali nam bodo lahko na podlagi gentskega zapisa. V medijih se bodo popolnoma spremenila igre, internet stvari bo postal internet vrednosti (internet of value). Donaldson je podal tudi nekaj alternativnih metrik. Ne bo pomembno število ogledov, temveč dokazov ogledov (proof of view), nagrajevanje pozornosti (ker smo bili na vsebino dejansko pozorni), mikro plačila za dele vsebin, veliki podatki pa bodo postali ... moji podatki. Zelo verjetno je tudi, da bodo digitalne agencije dobile »nova« imena – agencije za umetno inteligenco. Donaldson pravi, da je Matrica že tu, le od nas pa je odvisno, kakšen bo »razplet«.

Karma blagovne znamke ne obstaja

Česa ne smete početi, če želite, da vaša blagovna znamka preživi? Pred začetkom predavanja je ameriški strokovnjak za znamčenje David Brier izpostavil dve dejstvi, ki sta po njegovem mnenju uničujoči, nihče pa glede tega ne naredi nič. Prva je, da se po njegovih ugotovitvah 80 odstotkov direktorjev moti. Po drugi strani pa je imel Albert Einstein s tezo »nobene težave ni mogoče rešiti z isto zavestjo, ki jo je ustvarila«. Iz tega sledi 10 tez. Prva je, da se ne smemo prepustiti »avtopilotu«, stvari se same od sebe ne bodo zgodile. »Telepatija je zanič strategija,« je (ne)ukvarjanje s ciljnim občinstvom povzel Brier. Drugi nasvet je, da nehate »prodajati drek«, ki sledi iz nerazumevanja funkcij prodaje in marketinga. Pri tem ne pozabite, da je transakcija šele začetek dobrega odnosa s kupci. Sledi izogibanje klišejem, ki so za Briera »smrtni greh«. Skratka, ne prizadevajte si biti »naslednji Uber« nečesa. Svojo funkcijo opredelite z glagolom (na primer, kot igralec lahko rečete, da zabavate ljudi), (s)poznajte svoje sovražnike (da, tudi same sebe). Zelo je priporočljivo tudi, da niste indiferentni (»Briga me« je po Brierovih ugotovitvah ubijalec blagovnih znamk). Brier pravi tudi, da »tehnologija lahko smrdi«. Ni mislil dobesedno, temveč svetuje, da je tehnolgija to, kar je, zaradi nas ljudi. Pisalni stroj je neuporaben, če ga ne uporabljamo in izpopolnimo. Zadnja teza oziroma nasvet pa je, da je uspeh blagovne znamke v veliki večini odvisen od tega, »koliko prihodnosti« je v njem. Še tako talentiran posameznik ali ekipa bo pogorel/a, če ne bo vsaj malo razmišljala vnaprej.

»Tehnologija ni zlo«

Glavni govorec Peter Hinssen je na svojem predavanju s primeri ponazoril, da so najboljši časi za nekaj lahko tudi najslabši, če ne investirate v »dan pojutrišnjem«. Inovacije, kolikor pač zvenijo »zlajnano«, ne obsegajo in ne smejo obsegati le raven izdelka. Obsegati morajo poslovni model, storitev, trg IN izdelek. »Če hočete na Kitajskem plačati s kreditno kartico, je to tako, kot da bi pri vas hoteli zamenjati kozo za kupljene izdelke,« je Hinssen povedal o plačevanju preko WeChata na Kitajskem. Mimogrede, se še spomnite prevlade Nokie in njenih telefonov? Mi tudi ne. S tem nas je vodil do uvodne teze o dobrih in slabih časih. Tehnologija je namreč lahko hkrati »vav« in »ojej«, od nas pa je odvisno, kako se ji prilagodimo. Tako imenovani kralji kategorij, kot so Google, Facebook in Amazon, pravzato obvladujejo ponekod tudi več kot 90 odstotkov trga v svojih kategorijah. Če kdo pri tem ne gleda križem rok, so to Kitajci s svojimi podjetji. S tem je postala digitalna tehnologija predmet geopolitične igre, imenovane »vojna podatkov«. »Več imate podatkov, bolje boste lahko učili svoje algoritme. Vendar ne pozabite, smo šele na začetku in disrupcija deluje kot virus. Prepreka med možnim in resničnim se manjša, linearno razmišljanje se ne obnese več,« je navzoče navdušil Hinssen. Hkrati je razočaral tiste, ki jim digitalna tehnologija povzroča težave. Morda bo treba preskočiti na »kognitivno«, kajti po njegovem prepričanju je to naslednja »disrupcija«. Preden se odpravimo dnevu pojutrišnjem naproti, še en Hinssenov nasvet: bodite pazljivi, če so v vašem podjetju v veliki večini ljudje, ki zase trdijo, da vedo. kaj delajo. Morda je njihovo število in razmišljanje pametno uravnotežiti s tistimi, ki ne vedo, kaj delajo.