• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Hekersko razmišljanje v oglaševanju?

Oglaševalci se v vse večji meri zatekajo k neobičajnim pristopom in razmišljanju zunaj ustaljenih okvirjev. Tako smo lahko na prvem dnevu festivala kreativnosti Cannes Lions med drugim izvedeli, kako sta Burger King in njegova oglaševalska agencija David iz Miamija uporabila hekerske tehnike, da bi povečala učinkovitost oglaševanja.

Mednarodni festival kreativnosti Cannes Lions je uradno odprl David Droga, lastnik že skorajda razvpite ameriške agencije Droga5, ki se je med drugim proslavila s številnimi ikoničnimi deli za športno znamko Under Armour. Lanski dobitnik nagrade Lev svetega Marka za posebne dosežke v oglaševanju je poudaril, da bi morali kreativci reševati probleme ne le naročnikov, temveč družbe na splošno.

Ricardo Casal in Juan Javier Peña, mlajša kreativna direktorja v agenciji David Miami, in Fernando Machado, globalni direktor marketinga v verigi restavracij s hitro prehrano Burger King, so pojasnili, kako so pri svojih marketinških pristopih uporabili hekerske tehnike. Kaj je torej »hekersko oglaševanje« v treh korakih? Prvič, opredelite svojo tarčo oziroma ciljno skupino (ali po hekersko: sistem, v katerega morate vdreti); drugič, preučite jih; tretjič, poiščite način, kako »vdreti« v sistem in nato nadaljujte z »napadom« (ukradite informacije oziroma se poigrajte s sistemom). Govorci so te tehnike pospremili s številnimi primeri, kako so se sami poigrali s sistemom – oziroma z večnim tekmecem Burger Kinga, McDonald'som, pa tudi z aktualnimi trendi, kot so emotikoni oziroma »moške prsi« (#manboobs).

Kaj se dogaja z moškostjo?

Seveda se na Kanskih levih nikoli ne morejo izogniti aktualnim družbenim problematikam, kot so potreba po raznolikosti v delovnem okolju ter spolna in rasna uravnoteženost. V duhu pobude »Jaz tudi« (»Me too«), ki je na družbenih omrežjih vzniknila po aferi z ameriškim producentom Harveyjem Weinsteinom in poplavo razkritij primerov spolnega nadlegovanja, v katere so bili vpleteni slavni in – do tedaj – ugledni igralci in druge znane osebnosti iz filmske industrije, so v pogovoru osvetlili drugo stran problematike, in sicer zatonu moškosti. Profesor moških študij Michael Kimmel, transvestit Violet Chachki in Amy Nelson, pobudnica skupnih (»coworking«) delovnih prostorov za ženske, so razpravljali o tem, kako se je spremenil pojem moškosti in kako to vpliva na kreativnost.

So velike agencije sploh še lahko relevantne? Da!

 Kako naj velike agencijske mreže spet postanejo relevantne? To je bilo vprašanje, ki si ga je zastavil Per Pedersen, globalni kreativni predsednik Greya. Odgovor se zdi preprost: preobrazba agencij mora biti kontinuiran proces; ideje, ki jih razvijajo, ne smejo biti niti malo podobne »klasičnim« oglasom, in učinkoviti projekti, ki postanejo del popularne kulture. Vse to je prispevalo tudi k veliki preobrazbi Greya kot agencijske mreže. Kot je izpostavil Pederson, je bila ta sicer boleča, a se je izplačalo. Očitno tudi v Sloveniji – verjetno vas ni treba spominjati na lanska kanska leva za Grey Ljubljana in projekt »Lahkonočnice« naročnika A1 Slovenija.

Bili smo tudi na Googlovi... plaži. Google se vsako leto predstavi ne s stojnico, ampak s plažo. Zakaj je povezovanje s kreativno industrijo tako pomembno?

Tudi IBM se je pokazal...