• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Zdrav deloholik ne obstaja«

Stres je eden od uničevalcev sodobne družbe. A kot smo se lahko naučili na petkovi okrogli mizi »Izgorelost v kreativnih poklicih«, ga vsak dojema drugače. Med drugim so psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, Larisa Grizilo (A1 Slovenija) in Robert Serec (Pomurske mlekarne) z moderatorko Mojco Vakselj ugotavljali, kakšne so razlike med izgorelostjo in izčrpanostjo, ter iskali vzroke zanju.

Delo v oglaševanju je zaželeno, ampak ...

Zadnji letošnji dogodek »Dobro jutro, oglaševalci!« v organizaciji Slovenske oglaševalske zbornice in Marketing magazina je nadaljevanje članka »Razbijanje mitov o stresu in izgorelosti v oglaševalski industriji« iz 435. številke MM-a. Kreativni poklici so po besedah dr. Andreje Pšeničny zelo zaželeni poklici, saj so »specifično« težki, predvsem zaradi potrebe po kombinaciji sintetičnega in analitičnega mišljenja (uporabe leve in desne strani možganov). Če tega ni, je opravljanje teh poklicev še toliko težje. Poleg tega ti ljudje delujejo v izrazito tekmovalnem okolju, kjer je treba biti psihično stabilen. Ni prostora za tarnanje, zato je treba biti manj občutljiv na notranje (znotraj ekipe) in zunanje pritiske. Tu nastopi razlika med izgorelostjo in izčrpanostjo. Izčrpanost je fizične narave, za izgorelost pa so značilni psihopatološki simptomi z napadi panike in nihajočo samopodobo. Do nje pridemo z lastnim deloholizmom in željo po rezultatu ali pohvali. »Tisti, ki se hvalite, da ste deloholiki, imate težavo. Izgorelost je duševna motnja,« je bila jasna dr. Pšeničny.

Sami morate poskrbeti za svoje zdravje, vodje skrbijo za dobro delovno klimo

Po mnenju dr. Pšeničnyjeve približno polovica delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji kaže znake izčrpanosti, izgoreva pa 25 do 30 odstotkov. Tretjina jih je torej ranljivejših glede stresa (pomemben del pri tem igra vzgoja), pri čemer je za 80 odstotkov zunanje okolje le sprožilec za pojav izgorelosti.. »Zamenjava delovnega mesta ni vedno rešitev. Vzrok zanjo je v naši osebnosti,« je dodala dr. Pšeničny. Takoj, ko se ponovijo podobne okoliščine, se začaran krog ponovno zavrti. Sami morate poskrbeti zase in za svoje zdravje, to ni naloga delodajalca; ta lahko le poskrbi za dobro klimo v podjetju. »Kot vodja moraš biti tudi duhovnik in zaupnik; zaupanje je ključno,« je svoje izkušnje delil Robert Serec, direktor Pomurskih mlekarn. Mimogrede, kakšna je razlika med spodbudo in pohvalo? Spodbuda se obrača na osebo, ki jo spodbujamo. Gradi samozaupanje. Pohvalo pa izrečemo glede storitve, s katero smo mi zadovoljni.