• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Sprehodili smo se po preprogi 24. Zlatega bobna

Pa smo ga dočakali. 24. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben je odprl svoja vrata, na govorniški oder pa so stopili prvi govorci. Bili smo na predavanjih, z nekaterimi predavatelji lahko v kratkem pričakujete intervjuje.

Mojca Briščik, direktorica Slovenske oglaševalske zbornice in predsednica Zlatega bobna, je še pred uradnim začetkom festivala lepo pozdravila udeležence.

Otvoritveno predavanje je v odsotnosti Johna Mescalla, predsednika žirije »Najboljša praksa«, pripadlo Ioani Filip, izvršni kreativni direktorici v agenciji MRM/McCann Romunija. Udeležencem je podala nekaj napotkov za snovanje »zmagovitih« kampanj. »Če hočete dobivati nagrade, bodite kot novinarji in iščite zgodbe. Razmišljajte kot umetniki in se učite od zabavne industrije,« je prepričana Filipova.

Vice – milenijci za milenijce

Vice Srbija kot ena najhitreje rastočih medijskih družb v regiji (in njeno matično podjetje na svetu) predstavlja vzor ustvarjanja vsebin za milenijce. Kot pravi Daniel Bukumirović, vodja vsebinskega oddelka, pri tem zelo pomaga, če so ustvarjalci vsebin milenijci. Zato tudi zaposluje večinoma milenijce. Kdo jih bolj pozna kot oni sami? Sicer nikoli ne bi mogli doseči 5 minut in pol, kot jih povprečen bralec preživi na strani. Vice Srbija je sicer dober primer »sožitja« uredniških vsebin in nativnega oglaševanja ter oznamčenih vsebin. »Veste, kot milenijci zelo hitro vemo, kaj je sranje,« je temo nativnega oglaševanja začela Maša Milutinović, vodja marketinga. Po njenih izkušnjah (kot vodji marketinga in milenijki, op. p.) oznamčene vsebine niso težava, ampak se ob dobrem sodelovanju z oglaševalci lahko izkažejo za pravi viralni hit.  Z enim pogojem, in sicer neumestitvijo izdelka (da, prav ste prebrali) kot prvim pogojem sodelovanja z oglaševalci.

»Ni prostora za sr***e in laganje. Danes mladi to zelo dobro zaznavajo,« o znamčenih vsebinah meni Daniel Bukumirović

Ikea v prihodnost stopa trajnostno

Carla Camilla Hjort je v svojem predavanju opozorila, da bodo čedalje hitrejše spremembe v svetu močno vplivale tudi na poslovanje Ikee. Kot pravi, bo do leta 2050 že 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih, vsi pa si bodo želeli boljših pogojev za življenje. Eno od področij, ki mu bo treba posvetiti še več pozornosti, je hrana. Ikea s svojimi znanimi in priljubljenimi mesnimi kroglicami prispeva k onesnaževanju okolja, česar se tudi zavedajo, zato dodajajo v svojo ponudbo nove, lokalno proizvedene jedi. Njen studio Space10 – živi laboratorij prihodnosti, ustanovljen v tesnem sodelovanju z Inter-IKEA-Systems – raziskuje nove priložnosti za trajnostno življenje in si prizadeva za boljši svet za vse.

Ste našli notranji mir, ne pa tudi notranjega kreativca v sebi? Morda vam bo pomagala izkušnja Camille Carle Hjort