Zaključena je letošnja raziskava o evropskih trendih na področju upravljanja komuniciranja. Tokrat je sodelovalo skoraj 2.000 strokovnjakov iz 46 evropskih držav. Med ključnimi ugotovitvami je, da so dobri odnosi z deležniki, sposobnost mobiliziranja ljudi in formalno vključevanje v menedžerske procese najpomembnejše značilnosti odličnega oddelka za komuniciranje.
72 odstotkov sodelujočih se strinja, da je komuniciranje znotraj organizacij med gospodarsko krizo pridobilo na pomenu. Iz rezultatov pa je razvidno tudi, da je neobremenjeno povezovanje komunikacijskih aktivnosti, ki podpirajo poslovne procese (namesto gole izgradnje imidža in ugleda) pozitivno povezano z rastjo proračunov.
Korporativno komuniciranje je še vedno na prvem mestu, sledi komuniciranje znamk, spletno komuniciranje, spletni odnosi z mediji in družabna omrežja pa so v zadnjem letu pridobila na svojem pomenu, pričakuje pa se, da se bo tako tudi nadaljevalo.

Skoraj vsak drugi evropski strokovnjak (45 odstotkov) meni, da so spletne skupnosti pomemben kanal za sodobne odnose z javnostmi. Napovedi za prihodnost družabnih omrežij so zelo pozitivne, največ poudarka dajejo sodelujoči spletnim video posnetkom. V nasprotju pa je podatek, da je le manjšina organizacij že pričela z vzpostavljanjem pogojev za to področje.
Strokovnjaki za komuniciranje so na splošno zadovoljni s svojim delom, obstajajo pa velike razlike med regijami - najbolj so zadovoljni na vzhodu Evrope, od koder je bilo dobrih 11 odstotkov sodelujočih, najmanj na jugu, od koder je bila četrtina sodelujočih.
Raziskava predstavlja eno najbolj obširnih študij, ki so bile kdajkoli narejene na področju odnosov z javnostmi in upravljanja komuniciranja.