• Facebook
  • Twitter
  • RSS

KOLUMMNA: SFRS

IZ REVIJE MM: »Minuli mesec sta dve najuspešnejši medijski družbi v Sloveniji dobili hudo zaušnico od države,« je v uvodu kolumne zapisal Marketing magazinov kolumnist Marjan Novak.

Minuli mesec sta dve najuspešnejši medijski družbi v Sloveniji dobili hudo zaušnico od države. Urad za varstvo konkurence RS je odločil, da Pro Plus oziroma Pop TV izkorišča svoj prevladujoči položaj na trgu, Mestna občina Ljubljana pa naj bi neupravičeno varovala interese Europlakata glede postavljanja oglasnih panojev na področju Ljubljane. Greh Pro Plusa naj bi bil v tem, da oglaševalcem, ki stoodstotni delež oglaševalskih sredstev namenjajo njihovim medijem, nudijo dodatne cenovne ugodnosti oz. popuste. Greh Europlakata oz. MOL naj bi bil v tem, da še ni objavila razpisa za oddajo oglasnih površin, kar naj bi Europlakatu omogočalo ohranjati prevladujoč delež v mestu. 

Nočem se spuščati v podrobnosti obeh odločitev, ker se mi zdijo sklepi in odločitve inštitucij bolj ali manj nesmiselni (ta isti organi so na primer odločili, da združitev obeh pivovarn ni monopol!).

Verjamem v svobodno delovanje trga in ne verjamem, da organi, ki izdajajo take odločbe delujejo po lastnem premisleku.

V primeru obeh odločitev pa mi instinkti sporočajo: uravnilovka! Vzeti uspešnim in pomagati manj uspešnim. Enako kot se dogaja v državi s plačami, ki so si vedno bolj podobne, naj se zgodi še v podjetjih. Uspešna podjetja je treba porezati in pomagati tistim, ki jim ne gre, nahraniti lačni javni sektor in ohraniti socialni mir. Še posebej je treba vzeti podjetjem, če so njihovi lastniki tujci.  

Europlakat je v Sloveniji dvajset let in več. Večinski lastniki podjetja so ves čas Avstrijci in preko Avstrijcev Francozi. Konkretno JC Decaux, največje podjetje na svetu na področju oglaševanja na prostem. Europlakat je pred dvema letoma v Ljubljani uvedel zelo uspešen projekt Bicikelj, ki je plod znanja in idej francoskega razvoja. Bicikelj je ena boljših stvari v Ljubljani. Europlakat je pred tem v Ljubljani postavil avtobusne nadstrešnice. Tudi te so plod idej in zasnove JC Decauxa. Oba projekta so ljudje sprejeli kot nekaj normalnega, kot nekaj, kar jim avtomatsko pripada, in večina niti ne ve, da jim projektov ni podaril Zoran Janković. Nadstrešnice so urejene in čiste, bicikli vedno napumpani. Za to skrbi Europlakat. V zameno za projekta je Europlakat dobil pravico do postavitve in trženja oglasnih površin. Pravico! In riziko! Poslovno tveganje je v celoti na strani Europlakata. Ker ima Europlakat dobro vodstvo, storitve opravljajo zgledno, tudi dobro prodajajo, je podjetje uspešno. In to je njihov glavni greh. 

Pro Plus je na trgu celo mlajši od Europlakata. Dobrih sedemnajst let. Ameriški kapital je na trg vstopil v času, ko Slovenija ni imela resne komercialne televizije. Danes je to najuspešnejša medijska hiša v Sloveniji. Ljudje radi gledajo njihove programe, vodstvo družbe je stabilno, ves čas vlagajo v nove in nove »formate«. V času, ko vse več mladih ne gleda več televizije, če že gospodarske krize ne omenjam, tudi njim ni lahko. Kaj je njihov največji greh? Saj že veste, uspešni so!

Če naj bi država regulirala oglaševalski trg, kakšen je pravzaprav njen interes v obeh primerih?

Težko razumem. Več konkurence? Pro Plus ima danes več konkurence kot kadar koli prej! Fox, številni mednarodni programi s slovenskimi podnapisi, TV3, Planet, športni programi v slovenskem jeziku itd. Višji davki? Če bi oglaševalska sredstva »pravičneje« razdelili med medije, bi bile vse družbe skupaj praktično brez dobička in država ne bi dobila okoli 500.000 evrov davka od dobička, ki ga sedaj plačuje Pro Plus. In tako naprej. Čeprav nisem ljubitelj zarot, se v tem primeru spomnim na govorice o poskusu nadzora medijev, ustvarjanju pogojev za poslovanje konkurenčnim podjetjem itd. Ali pa, kot že napisano, jemanje, kjer je še kaj ostalo.

Nedavni protesti, upiranje znižanju plač javnega sektorja, zahteve družboslovcev in filozofov (mimogrede, od kod si jemljejo pravico govoriti in vedeti o podjetništvu, kapitalizmu, financah in podobno več od »gospodarstvenikov«?), ideje o univerzalnem temeljnem osnovnem dohodku ter socialni (-istični) demokraciji in podobno, ki potekajo pod krinko solidarnosti, vodijo Slovenijo v preživeti čas navidezne enakosti, uravnilovke in vsesplošnega podpovprečja!

Razmere med ljudstvom se sedaj preslikavajo tudi na področje razmer med podjetij.

»Strici iz ozadja« so pomešali socializem, kapitalizem, partizane, Nemce, Američane, agresorje, Evropo, posojila, prijatelje in sovražnike. Vse skupaj postaja ena velika socialnacionalistična brozga. Slovenija je postala popolnoma zlagana država in družba. Stari socialistični kulturni vzorci in neverjetna želja po povprečnosti ubijajo podjetniško iniciativo, osebni napredek in pogum.

Če menite, da uredbi »proti« Europlakatu in Pro Plusu nista povezani z opisom stanja, se motite.