• Facebook
  • Twitter
  • RSS

KOLUMMNA: Vojska, marketing in PTSM

IZ REVIJE MM: Marketing magazinov kolumnist Božidar Novak tokrat razvija idejo, kaj se lahko marketing in posel naučita od vojaškega programa za zniževanje posttravmatičnih stresnih motenj (PTSD).

Božidar Novak (foto:Jani Božič)

Odšel je Boris Strel. Velika smučarska zvezda naše mladosti. Poslovnež. Še januarja mi je radosten, kar na televizijskih Pogledih Slovenije, neposredno s stadiona Zlate lisice zaupal, da je Smučarski zvezi predlagal program revitalizacije bivših zvezd, kot je Primož Peterka. Če program poteka, ne vem. Ne sprašujem smučarjev, ali je Boris storil samomor zaradi poslovnega neuspeha. Nikoli ne bomo izvedeli, čemu se je pognal v onstranstvo Danilo Slivnik. Novinarski nagrajenec. Ko je bil direktor Dela, smo z njim začeli pogajanja za odkup Marketing magazina, ki ga pravkar berete.

Te dni je prostovoljno odšel tudi Dare Sadar. Vladar prvega in pravega borznega parketa iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vse nas je učil osnov kapitalizma. Vsi so se očitno zlomili pod težo. Enako kot vojaki, ki se vrnejo s fronte in zbolijo za  posttravmatično stresno motnjo (PTSM). Poslovna Slovenija je zadnjih dvajset let podobna velikemu bojišču. Z veliko mrtvimi in ranjenimi. Brez generalov na bojišču, ki bi nas znali poučiti o nevarnosti travm.

Dr. Martin Seligman, že trideset let znan kot oče pozitivne psihologije, je razvil program, ki uči odpornosti na travmatične situacije (Harvard Business Review, april 2011). Verjame, da lahko poslovneži veliko prispevajo k uporabi in izvajanju programa. Do danes je preizkušen na več kot milijon posameznikih po vsem svetu. In to v organizaciji, kjer so travme nekaj vsakdanjega. V ameriški vojski. Veliko vojakov se bori s posttravmatično stresno motnjo, veliko pa jih je tudi okrevalo in ponovno uspešno zaživelo. Nam bližje in bolje poznane so motnje posameznikov, ki so oboleli za PTSM po zadnji vojni v Sloveniji in vojnah na Balkanu. Na Hrvaškem bi naj bilo obolelih za PTSM več tisoč. Veliko je samomorov. Ameriška vojska si je z generalom Georgeom Caseyem, ki je vodil mednarodne sile v Iraku, postavila temelje za boj proti PTSM. Vojski je dobesedno ukazal, da začne meriti odpornost in učiti pozitivno psihologijo. Ter krepiti vojake tako fizično kot psihično. Projekt deluje zadnja leta pod delovnim nazivom Comprehesive Soldier Fitness (CSF). Iniciativa je stala 144 milijonov dolarjev in je sestavljena iz treh delov: testa psihološke vzdržljivosti, tečaja izboljšanja vzdržljivosti, poveljniškega treninga psihološkeodpornosti (Master Resilience Training, MRT). Temelji na pozitivnih čustvih, sodelovanju, odnosih, iskanju prednosti, doseganju ciljev. Program CSF ima preprost  cilj – zmanjšati število tistih, ki zapadejo v travmo. Posebej zanimiv je poveljniški trening psihološke odpornosti MRT. Namenjen je poveljnikom in ostalim vodjem.

Pravzaprav je to trening menedžmenta, ki poučuje vodje, kako osvojiti psihološko odpornost in kako znanje prenesti na podrejene. Vsebina MRT je sestavljena iz treh sklopov: izgradnje mentalne žilavosti, izgradnje pomembnih prednosti, izgradnje močnih odnosov. Izgradnja mentalne žilavosti se prične z ABCD-modelom. C (čustvene posledice) ne izhajajo neposredno iz A (nesreče), ampak iz B (prepričanja o nesreči). Vodje se v programu usposobijo za D (kako hitro in učinkovito odpraviti nerealna razmišljanja o nesreči).

Seligman je program pred časom začel ponujati tudi korporacijam. Trideset let znanstvenih raziskav je odgovorilo na mnoga vprašanja o travmah. Seligman ni ugotovil samo, kako ločiti tiste, ki se bodo po padcu pobrali, od tistih, ki bodo kolapsirali. Prav tako je ugotovil, kako usposobiti tiste, ki so nagnjeni k morebitnemu kolapsiranju in depresiji, da osvojijo veščine, da se jim to ne bi zgodilo.

Raziskave so potrdile, da krivulja človeškega obnašanja v izrednih situacijah sledi normalni porazdelitvi. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Seligman s poskusi ugotovil, da je nemoč priučena. Skratka, tisti, ki zapadejo v nemoč, so se tega priučili.

S poskusi na živalih in ljudeh je ugotovil tudi, da tretjina ljudi nikoli ne zapade v nemoč. Zakaj? Razlog je njihov optimizem. Tudi tega se da priučiti.

Naj omenim še nekaj. Od sošolcev na Harvard Business School so bili najvljudnejši prav tisti z vojaškimi izkušnjami. Pa naj bodo iz Iraka, Afganistana, z Balkana, iz Afrike, Indije, Brazilije, Izraela, Palestine, Egipta ali Rusije. Sicer je več kot polovica slušateljev programa za lastnike in predsednike podjetij imela tako ali drugačno obliko vojaške izobrazbe.