• Facebook
  • Twitter
  • RSS

KOLUMMNA: Oblast je pri nas ljudska*, oglasi so pri nas slovenski

IZ REVIJE MM: »Ne morem pomagati, če sem zaprisežen Evropejec. Da sem bil iskreno vesel, ko je Slovenija postala članica EU in prevzela evro. Prepričan sem bil, da bomo sčasoma postali normalno dolgočasna evropska provinca, v kateri se bomo kratkočasili z normalno dolgočasnimi temami,« pravi Marketing magazinov kolumnist Marjan Novak.

Mislim, da je začel Tuš. S slovenskostjo. Nadaljevali so Mercator, Danone (Na planincah) in drugi, nazadnje celo Finish, ki v najnovejšem oglasu poudarja, da imajo Slovenci najraje Finish (ali Finiš, da bo bolj po naše). Najbolj glasen je bil Dejan Židan, nekdanji minister za kmetijstvo, ki se je zgražal nad Danonejem, češ da slovenske kupce zavaja z znamko Na planincah. Po njegovi logiki bi morali na Pop TV novinarji govoriti angleško, saj je televizija v lasti ameriške družbe, in z uporabo slovenščine zavaja Slovence, ki mislijo, da je program slovenski. Skratka, prav lahko si predstavljam, da so marketinški menedžerji pred meseci na mizo dobili isto raziskavo o slovenskih potrošnikih (zelo verjetno od Valicona), po kateri ti prisegajo na slovensko. Poreklo, kakovost, izvor ... slovensko je najboljše, ostali, na primer Avstrijci, Nemci itd., pa k nam pošiljajo hrano oporečne kakovosti. Menedžerji so se seveda lotili dela in v komunikacije in prodajo začeli vnašati čim več prvin slovenskosti.
Kako tudi ne? Skoraj petnajst let po prodaji Uniona Laškemu in ne Heinekenu (za kar se je takrat zavzemal evropejski Janez Drnovšek), kar lahko štejemo za začetek zgodbe o t. i. slovenskem nacionalnem interesu, ki je glavni krivec za stanje v slovenskem gospodarstvu in bančništvu, so zgodbi o slovenski superiornosti nasedli tudi potrošniki. Najlepše mesto na svetu, najlepša država na svetu ter njeni najbolj pridni delavci na svetu točno vedo, da je slovensko preprosto najboljše.

So se morda po drugi strani marketingarji zmotili? Nasedli raziskavi, ki vendarle ne odslikava stanja, kot je? Prav gotovo se spomnite podobno prepričljivih raziskav pred desetimi leti, po katerih Slovenci niso zainteresirani za nakupovanje v nizkocenovnih trgovinah, kot sta Hofer ali Lidl? Pri Mercatorju so bili takrat sveto prepričani, da diskontarji nimajo nobenih šans za uspeh na slovenskem trgu. Danes je položaj popolnoma drugačen. Slovenci še kako hodijo v diskontne trgovine. V tem niso v ničemer drugačni od drugih narodov. Cena je močnejša od slovenskega porekla. Kaj hitro se bo torej izkazalo, da raziskave o slovenskem izražajo le željo ali mnenje, ne pa tudi konkretnih nakupnih navad in sprememb, ki smo jim priča v zadnjih mesecih in bodo s krizo postale še toliko bolj očitne.

Ne morem pomagati, če sem zaprisežen Evropejec. Da sem bil iskreno vesel, ko je Slovenija postala članica EU in prevzela evro. Prepričan sem bil, da bomo sčasoma postali normalno dolgočasna evropska provinca, v kateri se bomo kratkočasili z normalno dolgočasnimi temami, kot so šport, kultura, potovanja in podobno. Po petindvajsetih letih projugoslovanske demagogije in prepričevanja, kako je Jugoslavija najboljša, najlepša in najpametnejša država na svetu, sem upal, da mi tega novoreka ne bo več treba poslušati. Pa se na žalost ni spremenilo veliko. Namesto Jugoslavije je zdaj naj v vseh pogledih Slovenija. Pri čemer njene narcisoidne samopodobe ne more zamajati niti popolna kriza in depresija, ki jo je doletela v zadnjih dveh letih. Ne, celo več, krivi so drugi. Tuji kapital, tuje mednarodne finančne organizacije, tuja politika.

Oglaševanje je v tej samopodobi zelo pomembno. Ima velik vpliv, saj se s ponavljanjem sidra v podzavest posameznika, s tem pa tudi v kolektivno zavest ljudi. S tem ko oglasi sporočajo, da je slovensko boljše ipd., ljudem še naprej ustvarjajo popačeno podobo mikrosveta, katere sporočilo je jasno: nihče nas ne razume. Zato se vedno bolj zapiramo. Vedno bolj se zapira tudi oglaševalska industrija, ki sestopa z neke umetno ustvarjene terase večvrednosti.

Zmotno sem bil tudi prepričan, da delajo v oglaševanju ljudje, ki so bolj razgledani, bolj odprti, bolj mednarodni. Niso. Večina je zelo povprečna. Cela industrija je podobno slovenska, kot so slovenski običajni potrošniki. Ne nazadnje to dokazuje tudi število oglasov, ki jih agencije pošiljajo na mednarodne festivale: Cannes Lions 2, Epica 4, Zlati boben 44 ... Nekako bolje se počuti na domačem, našem, slovenskem ... Lepo se imejte na najpomembnejšem oglaševalskem festivalu na svetu, na 22. SOF-u. 

 *Laibach po Stanetu Dolancu.