• Facebook
  • Twitter
  • RSS

BESEDA MLADIH: Opa viral style

Številčnost viralnih videov narašča, hkrati pa tudi vsebina, ki jo zajemajo, tematizirajo, problematizirajo. A njihov namen ostaja enak – z viralnostjo doseči čim širšo populacijo, torej preko čim več posameznikov doseči čim več ljudi.

Kevin Allocca, analitik trendov pri Youtubu, v svojem TED talku pojasnjuje tri ključne komponente viralnih posnetkov: taste-makers (v smislu trendsetter-jev oz. mnenjskih vplivnežev), družbene oz. uporabniške skupnosti (ki participirajo) ter nepričakovanost. Na primerih prikazuje, kako viralni videi postanejo zanimivi na neki prelomni točki, ko znani ali pomembni posamezniki, ki imajo v družbi vlogo razkrivanja zanimivosti, novosti … posnetek prepoznajo kot zanimiv ali zabaven, skratka vreden deljenja. Takrat se sproži »učinek domin«, video se začne širiti po spletu, ob tem pa dosegati rekordno gledanost.

Viralnost posnetka se veča s produciranjem njegovih parodij in remiksov. »Opa, Gangam Style«, nesporen zmagovalec leta 2012 z več kot milijardo ogledov, je doživel nemalo različic, med njimi tudi slovenske (Kriza style in Hopa cupa style). Skupnosti torej participirajo ne samo z ogledom in deljenjem posnetka, temveč tudi s svojim doprinosom, ki pa je pogosto kreativen.

Za razširjenost in popularnost mora viralni posnetek zadostiti tudi kriteriju nepričakovanosti, meni Allocca, vendar se mi bolj kot sama presenetljivost posnetka zdi ključna vsebina, lastnosti katere ni mogoče omejiti zgolj na nepričakovanost. Pomemben in učinkovit je humor, privlačnost, sporočilnost, samosvojost, bizarnost … ki pa se izražajo tudi in predvsem skozi inovativnost.

Zaradi zanimivosti tovrstnega načina komuniciranja in predvsem njegovega dometa med publiko, so viralni video posnetki vse bolj pogosta praksa tudi med oglaševalskimi kreativci. Med njimi se pojavijo takšni, ki dosegajo nekaj deset milijonov ogledov (zabaven Old Spice, presenetljiv oglas za TV kanal TNT ali drzno srečanje z motoristi v kinu). Odlična podlaga za viralni posnetek je vsekakor tudi flash mob in raznorazne gverilske akcije. Večina oglasov postane viralnih zaradi šokantnosti, drugačnosti in sporočilnosti vsebine, ki pritegne, le redko postanejo zelo razširjeni oglasi, ki sami po sebi nimajo zgovorne zgodbe. Povsem drugače pa je pri običajnih viralnih posnetkih (navdušenje nad mavrico, vragolije živali, med katerimi prevladujejo predvsem mačke in podobno), ki postanejo popularni in gledani kljub puhlosti vsebine.

Če sprejmemo vodilo, da cilj opravičuje sredstva, potem štejejo le številke brez pomislekov kaj je vsebina, ki jo gledamo in delimo med druge. A vendar si ne morem kaj, da me ne bi begalo, kaj je torej navdušujočega v opa hopsanju, razen bizarnosti. Zakaj lahko postane viralen še tako neumen posnetek? Številke namreč očitno govorijo, da ljudi mnogo bolj navdušujejo samozavestneži z voljo do posluha, virtuozni padci, človeška neumnost ter nerodnost kakor pa pretresljiva drugačnost, ki ima iskren vzgib.

Dosti oglasov, ki na pozornost gledalca ciljajo z nepričakovanostjo, ima potencial viralnosti. Primer je Volkswagnov oglas, ki opozarja na zbrano vožnjo in je prejel tudi nagrado Viral Video Award 2012 ali pa pretresljiv oglas za preprečevanje trgovanja z ljudmi (Girls going wild in red light district). Tovrstni posnetki imajo mnogo manj ogledov, čeprav bi zaslužili viralnost visokih številk.

Slika pove več kot 1000 besed, gibljiva slika z zvokom pa je tudi daleč od redkobesednosti. Zato pomislimo, kateri posnetek je vreden deljenja s prijatelji.