• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Sveta vladar

MM-ov spletni kolumnist Drago Mlakar je tokrat spregovoril o Slovenskemu oglaševalskemu festivalu in svojemu favoritu ...

Večer se je začel kot slaba šala. Sedeli smo Slovenec, Hrvat in Srb ter pili domač višnjevec, darilo moje sestre. V nekem trenutku je pogovor je nanesel na »najboljšo« slovensko glasbo vseh časov. Fanta sta omenjala Siddharto, Lačnega Franca in Laibach, jaz pa sem sem se jima odločil predvajati najbolj poslušan slovenski komad vseh časov in jima s tem odkriti izvor vse slovenske glasbe. Ko je zazvenela »Na Golici« bratov Avsenik, sem videl prestrašen obraz gostitelja, ki me je gledal in me nemo spraševal: »Kdo si in kaj delaš v mojem stanovanju?« Ko je šok popustil, smo se začeli smejati in zgražati, zato takrat nikakor nisem mogel pojasniti, zakaj je to res vrhunska skladba … Pozneje sem ju skušal nasmejati še s posnetki Jurija Zrneca, Carja, Murka in drugih in kmalu sta priznala, da imata dovolj posnetkov slovenskih izvajalcev, ki »niso smešni, poleg tega pa so tudi predolgi«, saj vsi trajajo vsaj pet minut … Nič hudega sluteč sem po tem zagnal še Internet Explorer in s tem dokončno izgubil pravico do uporabe računalnika.

Po tem večeru sem se spraševal, če je kriv moj izbor video posnetkov ali pa res obstaja »slovenski« smisel za humor, glasbo, filme, oglase, ki ga ne razume nihče razen nas. Ko sem naslednje jutro prejel pismo iz Slovenske oglaševalske zbornice sem pomislil, »še dobro, da imamo SOF – »slovenski« oglaševalski festival.

SOF je za mene vedno predstavljal konec enega in začetek drugega oglaševalskega leta. Ob vsakem SOF-u sem namreč videl, ali sem v minulem letu naredil kaj dobrega, in ali bo po koncu leta torej kakšno delo primerno za portfolio.

Lahko rečem, da sva imela s SOF-om zelo kompleksen odnos. Jaz sem šel vsakič »all in«, festival pa je bil kot deklina, ki je nikakor nisem mogel osvojiti, čeprav sem ji zadnji dve leti prišel precej blizu. Zdaj, ko sem SOF zamenjal z Dani komunikacije, lahko nanj gledam bolj sproščeno, od daleč.

Letošnji SOF bo drugačen, saj bodo v okviru festivala podelili tudi nagrade Effie. Tako bodo nagrajeni najuspešnejši in najkreativnejši projekti in zanimivo bo gledati presečišče obojega. Katere so tiste akcije, ki so izjemne tako zaradi svoje kreativnosti kot zaradi svoje prodajne uspešnosti ali povedano drugače, kdo je pripravil čisto marketinško zlato?

Sam kot glavnega zmagovalca letošnjega festivala vidim oglaševalsko akcijo »Rimaj z Zlatkom«, ki jo je za NKBM pripravil Pristop. Če bi obstajale stavnice, kjer bi lahko stavil na svojega favorita, bi brez zadržkov svoj denar položil na tega konja.

Akcija sicer nima nekega močnega klasičnega elementa, tiskani oglasi z ničemer ne izstopajo, pravega televizijskega oglasa sploh ni in – kolikor sem videl – je bilo ob tem tudi nekaj gverilskih aktivnosti. Poleg tega, da so skušali preplesti vse medije, so projekt tudi na internetu dobro izpeljali. Ciljno skupino so nagovorili zelo prepričljivo.

Stvar, ki se mi pri tej akciji zdi izjemna, je, da je NKBM z njo nek način omogočila mladim, da so skupaj z Zlatkom napisali svojo »himno«, poleg tega pa so tej ciljni skupini pokazali, da še vedno lahko upajo, da je prav, da si želijo »več od lajfa« in da lahko vsak od njih postane »sveta vladar«.

Najbolj opazen rezultat akcije je bil »video spot«, ki so ga posneli z Zlatkom, na YouTubu pa ima že več kot pol milijona ogledov, kar pomeni (upam, da je moja računica pravilna), da si je ta spot vsaj dvakrat ogledalo sto odstotkov ciljne skupine te akcije. Verjamem, da so si ob tem prepevali slogan akcije in hkrati ime (roko na srce) zelo dolgočasnega izdelka … In Pristopu je uspelo vse to z zelo mahnim oglaševalskim proračunom. Ob tem moram pohvaliti tudi naročnika, ki je v naprej sprevidel vrednost te akcije. Mislim, da bo ta akcija pobrala kar nekaj nagrad, med njimi tudi Effija in kak propelerček.

Se pa že veselim SOF-a. Vedno, ko se sprehodim čez razstavo, sem presenečen, kako dobre stvari znamo narediti. Se vidimo tam …