• Facebook
  • Twitter
  • RSS

KOLUMMNA: Boj za oblast

IZ REVIJE MM: Marketing magazin je vsaj tako zaslužen za demokracijo kot Nova revija. Marketing magazin je prva revija za marketing med Ljubljano in Vladivostokom ...

Božidar Novak (Foto: Jani Božič)

Marketing magazin je vsaj tako zaslužen za demokracijo kot Nova revija. Marketing magazin je prva revija za marketing med Ljubljano in Vladivostokom. Prva za železno zaveso. Prvič je izšla leta 1981. Kar šest let pred znano 57. številko Nove revije, ki je pognala v orbito neodvisno Slovenijo in parlamentarno demokracijo. O marketingu se v komunizmu enostavno ni smelo govoriti. Marketing je pač domena kapitalizma. V komunizmu smo govorili o propagandi. Vaclav Havel je o komunizmu napisal, da je sistem, ki temelji na laži. Kapitalizem pa temelji na paradigmi, da šele ko imaš, si svoboden. Seveda tiste vrste kapitalizem, ki temelji na evropskem izročilu, ne kitajskem.

Predpogoj kapitalizma zahodnega sveta (od Ljubljane do Melbourna, a v smeri vrtenja Zemlje) je demokracija. Ter trije aksiomi prostega trga: ponudba, večja od povpraševanja, privatna lastnina in pravna država. Demokracijo pa so si, po anekdoti, izmislili v Atenah. Avtokratske kraljeve družine, ki so vladale v mestu, so državljani enostavno pobili. Aristotel pa je preostalim spisal, kako naj si enakopravno razdelijo oblast.

Marketing magazin je v prejšnji številki opravil velik intervju z Mojmirjem Ocvirkom iz Imelde. Enim izmed apologetov marketinga na sončni strani Alp. Nič nenavadnega, če ta isti Mojmir Ocvirk ne bi konec osemdesetih spisal knjižico Boj za oblast (študentski časopis Katedra, 1989). In po korakih, zapisanih v tej knjižici, smo dejansko spravili partijo z oblasti na prvih volitvah. Tega Mojmir Ocvirk v intervjuju ni povedal. A pred volitvami 1990 smo potrebovali idejo. Idejo, kako to storiti. Z današnjimi očmi izgleda tako nekako: komunistična partija je imela sto odstotkov oblasti in je dobesedno prišla prosit, da bi sestopila z oblasti.

Mojmir je v osemdesetih nekako tipal, da potrebujemo parlament in stranke. V obrisih je v knjižici Boj za oblast predstavil politični sistem. Čas je bil podoben današnjemu. Ulice so bile polne protestnikov, gospodarska situacija zelo slaba, politika ni imela ne volje ne idej, kako naprej. V knjigi Boj za oblast je Mojmir zapisal, kako se iz komunizma preleviti v kapitalizem in demokracijo. In kaj je posebej vidno in povedno? Knjižici je dal ime Boj za oblast. Ni skrival, čemu. On in njegova generacija sta takrat zmogla toliko modrosti, da sta znala artikulirati cilj. Oblast. Oblast za več blaginje in svobode. Danes se to zdi samoumevno. Tudi Mojmir je imel srečo. Če bi samo nekaj let prej javno rekel, da se gre boj za oblast, bi končal najmanj v zaporu. A konec osemdesetih je bilo že oportuno pljuvati po komunizmu. Že Gorbačov se mu je odrekal. Čemu velja še enkrat poudariti, da je Mojč (tako smo v osemdesetih klicali Mojmirja) imel jajca in si upal povedati, da se bori za Oblast? Ker danes tisti, ki si lakomno želijo oblasti, tega ne upajo povedati na glas. Nimajo ne poguma ne modrosti.

Na poslovni šoli Harvard predava strategijo profesor Steven Kaplan, ki je v menedžmentu nekaj takega kot Tina Maze v smučanju. Med drugim je podpredsednik Goldman Sachsa in svetovalec predsednika Obame. Slušateljem pred zaključkom študija zastavi nalogo, ki bi bolj sodila k verouku, k študiju stare Abrahamove zaveze. Intervjuvati morajo vsaj pet svojih mentorjev. Sorodnike, učitelje, duhovnike, partnerje, šefe ... Povprašati jih po izkušnjah v življenju, prednostih, strasteh. Kaj je uspešno življenje – po »moštvu«, ki so si ga ustvarili in jih je podpiralo. Priložnostih, ki so jih iskali. Kako so se pri tem spremenili ali ostali enaki. Ko so bili vodeni in ko so vodili druge. Anketa služi odgovorom, kako naj podjetniki koncipirajo nadaljnjo rast podjetja, ko je to v zreli fazi. Ne bom zapisal, komu vse predlagam, da opravi tako anketo med svojimi mentorji. Posebej sedaj, ko Slovenija potrebuje rast, ne pa uradniško izzvano krizo vlade, ki nas stane milijardo. 1000 milijonov. Ali 500 evrov na Slovenca.

Vseeno mi je za Kanglerja, Janšo, Jankovića ... Ni mi pa vseeno za politične stranke in volitve, ki so temelj demokracije. Na živce mi gredo vsi ti Robespierri, drugoligaški politiki, čistunski svetovalci, uradniki, bivši in aktualni novinarji, dežurni filozofi, dramski sindikalisti …, ki si enostavno ne upajo na glas povedati, da se borijo za oblast. V svojih mokrih sanjah pa že pomerjajo »Kanglerjev« fotelj. Baje so naslednji dan po tem, ko so nekateri metali kocke v občino, drugi že preizkušali Kanglerjev fotelj. In to fizično. Raje dajejo izjave in mečejo kocke. Granitne ali kake druge. Ne zmorejo pa poguma in modrosti, da bi povedali, da se borijo za Oblast. A to je ključ. Mojmir in Aristotel sta povedala, da se v demokraciji da priti na oblast samo z volitvami. Za to pa potrebuješ vsaj 200 privržencev, ki deponirajo podpise. In nastopiš na volitvah. Očitno vsi ti jamrajoči ne zmorejo za seboj potegniti niti 200 privržencev, ki bi jim posodili podpise.

Vsem skupaj jubilejnič predlagam, da si priborijo Oblast na volitvah. Da preberejo Mojčevo tanko knjižico Boj za oblast iz leta 1989. 

 

Naročite se na MM: obrazec