• Facebook
  • Twitter
  • RSS

BESEDA MLADIH: Kako je videti dlaka na jeziku?

O socialnih omrežjih in reklamah

Foto: Dreamstime

Z dobršno mero gotovosti si upam trditi, da ima vsak od nas kakšno racionalno ali iracionalno malenkost, ki ga vsakič precej zmoti, celo razjezi. Tudi jaz imam nekaj takšnih, in sicer zaseda prvo mesto na moji 'lestvici dlak na jeziku' izraz »socialno omrežje«, neslavno drugo pa pripada izrazu »reklama«. Močno verjamem in predvsem upam, da nisem edina, ki jo to moti. Hvala tistim, ki me razumete. Če pa ste eni izmed tistih, ki ste si ob prebiranju zgornjih besed nadeli izraz presenečenja in pomislili »saj to pa res ni nič takšnega«, prosim berite dalje.

Si predstavljate situacijo, ko pride k vam naročnik in želi, da zanj pripravite super uspešno in učinkovito PR kampanjo z oglasi v tem, onem in tretjem mediju ter seveda na spletu? Situacijo v kateri preberete oglas za delovno mesto upravljavca socialnih omrežij? In situacijo, ko ustavite pred semaforjem za kombijem z napisom reklamni panoji? V prvem primeru najverjetneje obmolknete, nato pa pomislite nekaj v stilu: »Pa saj ta ne ve, o čem govori! A ga naj sploh jemljem resno?« In ravno tukaj se skriva srž problema. Le kako naj zaupamo nekomu, da bo kompetentno opravil določeno nalogo ali podal jasna navodila zanjo, če mu je že izrazje lastne stroke tuje …

Zakaj ne socialna omrežja, ampak družbena omrežja?

O tem smo že veliko razpravljali, ampak glede na to, da na strokovnih dogodkih, poslovnih sestankih, fakulteti itd. še vedno pogosto slišim izraz socialna omrežja, opomnik ne bo škodil. Zadeva je v bistvu precej preprosta …

Če izhajamo iz izvornega angleškega pridevnika social, imamo tri možnosti – slovenska pridevnika družben in družaben ter prevzeti pridevnik socialen. Socialen in družben sta sopomenki, kjer se prvi primarno nanaša na gmotni položaj in urejanje življenjskih razmer, drugi na družbo, družbene razmere in odnose. Družaben pa se primarno nanaša na razvedrilo, zabavo, druženje. Če iz tega sklepamo na družbena omrežja, prvi odpade, saj recimo Facebook ne ureja našega gmotnega, socialnega položaja, čeprav mogoče ne bi bilo slabo, če bi nam kdaj poslal kak ček. Družaben sicer pride v poštev, ampak ne zaobjame vseh aktivnosti, ki se odvijajo na družbenih omrežjih in medijih, ter so presegle raven potenciala. Spodbujanje politične participacije in organiziranja vendarle ni družabno, a ne? To kratko razpravo lepo podkrepi prispevek na spletni strani Inštituta za elektronsko participacijo o svetovnem spletu in ljudskih protestih v Sloveniji, ki ga najdete TUKAJ.

Zakaj oglas in ne reklama?

Tisti, ki ste študirali na Fakulteti za družbene vede, ste zagotovo večkrat poslušali razlago prof. Jančiča. Če povzamem, reklama ima negativen prizvok in je stilno zaznamovana, medtem ko oglas ni. Seveda ne želimo prilivati olja na ogenj oglaševalske stroke z izrazom, ki nosi negativno konotacijo, kajne?

Če ste se uspeli prebiti do tega odstavka, ste se mogoče vprašali ali sem sploh povedala kaj novega. V resnici ne, skušam pa vas samo spodbuditi, da se znebite svojih »dlak na jeziku« ali k temu spodbudite svoje kolege in prijatelje, če ste sami to že storili.

In zakaj »dlaka na jeziku«?

Kolegico iz Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi je pred časom Leon Magdalenc vprašal, kako je videti dlaka na jeziku, ko ga je prosila, naj bo kar se da neposreden in ne slepomiši.

Kako jih sama vidim? Kot socialno omrežje, reklamo in druge izraze, ki se neprimerno uporabljajo, a se jih nikakor ne uspemo znebiti. Edina razlika od dobesednega pomena zveze je, da ponavadi te dlake precej bolj motijo tiste, ki jih nimajo, kot tiste, na katerih jezike so prilepljene.