• Facebook
  • Twitter
  • RSS

KOLUMMNA: Božidar Novak - Bivši in kultura slavnih

Kultura do Bivših (pisano z veliko začetnico) je pogojena s kulturo slavnih, kulturo zvezd (celebrity culture). Pa poglejmo. Če kdo kaj ve o kulturi slavnih, je to avtor Revnega milijonarja (Slumdog Millionaire), oskarjevec Vikas Swarup. Swarup je indijski diplomat, konzul v Osaki.

Božidar Novak. (Foto: Jani Božič)

Zato, da je prišel na Evropsko prestolnico kulture, je prebil v letalu dvajset ur. Slovenija ga je zanimala, ker je o njej slišal neverjetne reči. Sinu mu ni uspelo razložiti, kje je ta Slovenija in čemu to poletje ne pojde raje na Berlineal. Kjub vsemu je prišel v Maribor, se odrekel honorarju pa še denar za karto so mu lokalni literati, entuziasti založili iz svojega žepa, kar v gotovini. Tako, čisto po balkansko. Ker čarobna Slovenija pač nima denarja. Pa čeprav ga je za Evropsko prestolnico kulture namenila kar trikrat manj kot Portugalska.

Vikas je pri večerji nad Vodolami, na kmečkem turizmu pri (bivšem) kmetijskem ministru Protnerju, zaključil, da Slovenija nima kulture slavnih. Nekdo enostavno ne more biti zvezda, če se v službo vozi z avtobusom enako kot ti. Ali minister v Sloveniji enostavno ne more biti Celebrity, če se v službo vozi s kolesom.

Pogoj za Zvezdo in Kulturo slavnih je meja, ograja, nedostopnost med slavno zvezdo in ostalimi. Pogoj je nedostopnost. Indijski dobitnik bronaste medalje na olimpijadi je letos prejel pet milijonov. Slovenski pet tisoč. Pa naj bo evrov ali dolarjev.

Slava v Indiji, ki ima več kot milijardo prebivalcev, pomeni bogastvo. Če si slaven, si prepoznaven in takoj te najdejo oglaševalci, sponzorji. In to na hitro rastočem trgu, kjer vsako gospodinjstvo še nima treh televizorjev in dveh hladilnikov, veliko šteje. Z marketinškega vidika dobro komunikacijsko orodje za dobrine na hitro rastočem trgu. Slavni seveda v Sloveniji so, obstajajo. A med njimi in plebejci ni ograd.

Slava v Sloveniji ni rentabilna. Sicer te vsi prepoznajo, a unovčiti ti je ne uspe. Če pa že, pa za skromen znesek. V Sloveniji je biti uspešen, iztopajoč, znan, slaven ali bogat prej ovira kot prednost. Spomnimo se strategije Engrotuša izpred let, ko je Mirko Tuš ugotovil, da mu poosebljanje s trgovinami Tuš tako škodi, da je vse komunikacije prenesel na nekdanjega direktorja Sandija Svetelška. Sedaj Bivšega. Bivšega iz Petrola.

Redko komu je lastno slavo uspelo vsaj toliko unovčiti, da lahko z njo enostavno živi in preživi. Morda Jankoviću. Če ne bo kmalu Bivši. Šolski model je Bojan Požar. Osebno se je izpostavil pri Slovenskih novicah, Direktu in sedaj požareportu. Postal je generično ime za poseben tip novinarstva. Ali Jani Božič, ki je sinonim za paparaca. In kdo so Bivši? Cel kup jih hodi okoli nas. Po definiciji so to tisti, ki nikoli več ne bodo to, po čemer so znani kot Celebrity. Bivša ministrica Katarina Kresal. Pa kar trije predsedniki parlamenta Školjč, Gantar in Germič. Pa bivši direktorji. Engrotušev Svetelšek, NKBM-jev Kovačič, Šrot Pivovarne Laško, Istrabenzov Bavčar … Pa bivši lastniki – Pavček Viator Vektorja, Zidar SCT-ja … Na stotine pa jih pozna slovenska zgodovina. Bivši predsednik vlade Stane Kavčič. Pa Tone Rop. Pa Ante Markovič. Znanka, ki je delala v fundaciji Billa Clintona, pravi, da je pisarna Bivšega Billa Clintona podobna muzeju spominov istega Billa Clintona. Da ne pozabimo tistih Bivših po drugi svetovni vojni, ko je leta 1945 Tito zmanjšal slovensko populacijo za 10 odstotkov (ddr. Grdina).

Slovenska kultura zvezd zapoveduje, da je treba zvezdo, ko prične ugašati, dokončno ugasniti. Jo ugasiti. Izklopiti. Uničiti. Tudi za to je nespametno biti Celebrity v Sloveniji. Enaki v revščini. Največji frajer med domačimi bivšimi pa je nedvomno dr. Milan Stojadinović, predvojni predsednik vlade Jugoslavije 1935–1939 (v njegovi koaliciji je bil tudi dr. Anton Korošec, edini Slovenec, predsednik predvojne vlade).

Kot ustanovitelj domačega rotarijanstva se je dr. Stojadinović večkrat mudil v Sloveniji. Bil je dober prijatelj poslanca in industrialca Benka iz Murske Sobote, ki so ga leta 1945 kot Bivšega likvidirali in leta 1993 rehabilitirali. In ta dr. Milan Stojadinović je vodil stabilizacijo ekonomske politike Jugoslavije, se pogajal s Hitlerjem, bil osebni prijatelj kralja Jurija, da ga je ta med drugo svetovno vojno interniral na Mauritius, nato pa je odšel za ekonomskega svetovalca predsednika Argentine in ustanovil časopis El Economista, ki izhaja še danes. Mimogrede je leta 1954 s »poglavnikom« Paveličem podpisal sporazum o delitvi Titove Jugoslavije in zrušitvi komunističnega režima. Skratka, Bivši pri nas lahko uspejo samo, če se izselijo. V novem okolju in z osnovnim poklicem. Tone Rop na primer. To govori v prid dejstvu, da smo zelo blizu socialni dinamiki tropa volkov. Ko vodjo premaga izzivalec, Bivšega vodjo ostali pojedo ali izženejo. In ta mala populacija onemogoča kulturo znanih, zvezd, ker sili v enakost v revščini.

Swarup je vse spravil v zadrego, ko je provokativno vprašal, kateri slovenski roman najbolje prikazuje sodobno slovensko družbo. Na dodatno vprašanje, ali misli, da imamo Slovenci kak moderen roman, ki bi na kratko temeljito opisal slovensko družbo, kot je njegov Revni milijonar, smo ugotovili, da ne. Morda Hlapci, ampak ta je stoletje star. Swarup, sicer Indijec, pa je Revnega miljonarja kot v Britaniji rojeni Indijec spisal v angleščini, agenta ima v Londonu, tako da so njegovi romani globalni že na začetku, brez prevodov.

 

Kolumna je objavljena v oktobrski številki revije Marketing magazin.

@NovakBozidar