• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Techiagra«, modra tabletka za e-potenco

Hihihi, hahaha, hihihi, je zardevala priletna anketiranka, ki je sprva sramežljivo in obotavljajoče, nato pa pogumno, vendar sčasoma vse bolj potihoma in jecljajoče komentirala naš nekaj ur trajajoči vprašalnik o uporabi blagovnih znamk in medijev, o prostem času in mnenjih o tem in onem. Da se je prav zabavala ob tem, kaj vse sprašujemo njenega moža, da sta prečesala domovanje po vseh sobah, v shrambi, omarah, v hladilniku, delavnici, garaži, na dvorišču.

Možu je priskočila na pomoč z računi za telekomunikacije, da je seveda pravilno vpisal ponudnike in načine sprejema televizijskih programov, ker so pred kratkim menjali in prešli na nove pakete, da lahko zdaj gledajo televizijo tudi z zamikom in da se vidijo, ko se pogovarjajo z vnuki v tujini, pri čemerjih to nič posebej ne stane. Kar sijala je od ponosa, ker je lahko s križcem označil, da sta bila na daljšem dopustu z letalom v Grčiji in na krajšem v Moravskih Toplicah.

Si pa res drznete, je nadaljevala, ko je malodane na izust izpovedala celotno vsebino vprašalnika, da sprašujete celo po uporabi izdelkov proti impotenci, kot da so te tabletke enako razširjene kot aspirini! Tu sem končno lahko za hip vskočila s poznavanjem najnovejšega podatka, da so v Sloveniji tabletke proti impotenci komajda zaznavno razširjene, ker naj bi jih uporabljal le dober odstotek in pol predvsem poročenih in ovdovelih upokojencev (vir Mediana TGI).

Kaj pa kakšne tabletke za lažjo uporabo računalnika, za kaj takšnega raje povprašajte, če kje že obstaja, in nam dajte reklamo za to, ker vem, da imate 'veze' v različnih medijih, se je nazadnje proseče potožila. Pa saj ne mislim samo tabletk, te bi bile pač najpreprostejše za uporabo, filmsko obložene zlahka zdrsnejo po grlu; padle so mi na pamet preprosto zato, ker pa res že za vsako težavo na tem svetu obstaja neko zdravilo, je gospa nadalje modrovala. Nihče pa si ne predstavlja, kako trpim in kako se bojim, ali bom na računalniku, pa tam še gre, ker vsaj pritiskam gumbe, res pritisnila ta pravega ali se mi bo po nesreči kaj izbrisalo za vedno. Vsa se preznojim, vam rečem, Šmarna gora ni nič v primerjavi s plačevanjem računa na računalniku. Z možem raje ves popoldan paziva vnuka, ki je ravnokar shodil; verjetno si sploh ne predstavljate, kako je to fizično naporno, je pa neprimerno manj kot gledati v tista okenca na ekranu in strahoma dvomiti vase, da bi se mi ponesrečil vrstni red pri tipkanju. Hči pa nato malodane med vrati in skorajda na slepo na mojem pametnem telefonu, ki ga sama uporabljam samo za klicanje in pisanje 'smsov', nakaže starejšemu vnuku v tujino 'evrčke' za rojstni dan.

Tale zgodbica s sončne strani Alp– »Na sončni strani Alp« je bil res dober slogan – se lahko komu zdi žalostna, spet drugemu neverjetna, kakšnemu prenapetežu pa celo nemogoča. Če čustveno vrednostno presojo pustimo ob strani, pa je en sklep vendarle možen: mnogih tehnoloških novosti, ki jih omogočajo pametni telefoni in ponudniki spletnih storitev, ustvarjajo pa jih »ypsilonovci«ali že »z-jevci«, se »baby boomerji« bojijo bolj kot hudič križa.

Pravkar sem se srečala s kolegom s Kitajske – vsi, ki jih srečujem tudi v Evropi, imajo za nas evropska imena –, ki je na moje začudeno vprašanje, ali se jim je kaj zalomilo v zadnji mednarodni raziskavi, v kateri so ugotovili, da se na Kitajskem ljudje počutijo stari že pri štiriinštiridesetih, medtem ko se v Sloveniji pri oseminpetdesetih, v Italiji pa šele pri sedemdesetih letih (Vir:WIN, Mediana), preprosto pojasnil takole: Pri nas se ljudje počutijo stari zato, ker ne zmorejo slediti tehnološkemu napredku. Praktično čez noč se je resnični svet preselil na spletno omrežje, brez pametnega telefona ostaneš lačen, žejen, gol in brez imetja. Z aplikacijami izbiramo, naročamo, kupujemo, plačujemo, potujemo, najemamo posojila, se zavarujemo, se zabavamo, se zdravimo, da ne naštevam naprej še bolj osebnih zadev. Pa da ne bo pomote, Alibaba je v svetu najbolj znana spletna trgovina, cela Kitajska je v nekaj letih postala e-Kitajska. Tudi podatek, da se ne počutijo več mlade že pri dobrih devetintridesetih letih, je verodostojen, razlaga. Zakaj je tako, pa je ugotovitev kolega in ni pridobljena na podlagi raziskave. Objava rezultatov o tem je pri njih namreč nezaželena.

Nam so geografsko, mentalno in kulturno bliže Italijani, ki menijo, da se počutijo stari šele pri sedemdesetih letih, kar se je v mednarodni raziskavi izkazalo za drugo skrajnost od Kitajcev. Kolegica Italijanka to ugotovitev pojasnjuje z utemeljitvijo, da so v poprečju zdravi, ostajajo aktivni in dinamični, iščejo nove družbene vloge, najprej starši, potem stari starši. V Italiji so precej osredotočeni na fizično dobro počutje, k čemur veliko prispeva sredozemska dieta in pa želja po večni mladosti.

Hihihi, hahaha, v Italiji modra tabletka za e-potenco očitno sploh ni potrebna. Na Kitajskem njeno umanjkanje že povzroča družbeno škodo; za tretjino, dejansko pa več, ne samo mnenjsko stare Slovenije in ostale Evrope, pa je očitno ne bodo razvili v Prevaljah.

Kolumna je bila prvotno objavljena v  461. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]