• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Bodeča žica za turiste? Boste na tej ali na oni strani?

Prijatelji in poslovni partnerji v tujini že desetletja preživljajo dopustniške dneve v različnih obdobjih leta na vseh celinah sveta. Moji jih še ne na Marsu. Vračajo se z bogatimi izkušnjami, večinoma s prijetnimi doživetji. Od tistih z nahrbtniki, z nizkocenovci, za nekaj sto evrov popotovanja po mesec in več, do onih, ki potujejo v prvem razredu na sedem zvezdic in si privoščijo nekaj požirkov ali grižljajev za nekaj sto evrov.

Ljudje smo res čudne živali. Prav hvaležni smo lahko naravnemu ustroju, ki nas je opolnomočil in opremil s sposobnostjo, da se po vrnitvi s počitnic ponavadi raje spominjamo samo vsega lepega. Če se je že kje zgodila kakšna neprijetnost, če ni bilo res kaj hujšega, kot so naravne ali prometne nesreče, napadi ali kraje, celo o kakšni manj prijetni dogodivščini pripovedujemo vzneseno in s pozitivno konotacijo.

Ampak to še sploh ni vse. Ko se spomini niti dobro ne poležejo, včasih je trajalo vsaj tako dolgo, da so v foto studiih razvili fotografije in smo jih umestili v foto albume, dandanes pa še hitreje, začno mnogi načrtovati naslednje počitnice. Tudi zato je turizem postal enaodnajhitreje rastočih panog. Ni dvoma, da so se potovanja pomnožila,ne samo zaradi razmaha vseh vrst transportnih sredstev, temvečtudi zaradi največje svetovne spletne namestitvene kapacitete Airbnb.

V najlepšem mestu na svetu, kot ga imenuje župan naše prestolnice, je vsaj od lani vse pogosteje slišati tarnanja namrščenih meščanov– to ne pomeni, da so prebivalci mesta, ki živijo meščanski življenjski slog, imajo pa stalni naslov v mestu ali celo v okolici – in negodovanja zaradi množic turistov, ki da se pripeljejo z avtobusi in ostanejo v mestu le po nekaj ur; ki da tu samo lulajo, še kakajo ne; ki da, če že jedo, imajo pest riža najmanj štirje dovolj; ki da okupirajo vse lokale po mestu.

Tudi onih drugih, ki zasedajo najboljše restavracije, najbi bilo že preveč, še stalni gosti naj bi se morali zadovoljiti z gojeno ribo, ker jim divje pojedo tujci; ali pa naj bi morali čakati na svojo rižotko tričetrt ure, ker strežejo petičnim turistom sveže kapesante; pa tudi parkirne hiše so polne velikih dragih avtomobilov iz sosednjih in pretežno vzhodno evropskih držav.

Če nam je prejšnja vlada na južni meji države že namestila žičnate ograje, vse kaže, da se bodo začela ograjevati še mesta. Bolj verjetno z brezžično ali brezstično ogrado, s kartičnim ali elektronskim načinom plačila. Samo še mitnice manjkajo; res škoda, da so podrli že večino avtocestnih postaj, zdaj bi lahko tam pobirali vstopnine v mesta.

Da ne bo dileme. Vem, da se s podobnimi negodovanji in preštevilnimi obiski turistov soočajoše marsikje drugje, tudi v Barceloni, Benetkah, Berlinu, Rimu, kjer so morali prepovedati kopanje v fontanah. V belgijski srednjeveški Brugge z dvajset tisoč prebivalci naj bi se skozi leto zlilo tudi preko devet milijonov turistov. Težko si predstavljamo tako množično obiskano našo Škofjo Loko, naj pa bi celotna Slovenija lani zabeležila 4,2 milijona prihodov tujih turistov, za letos pa jih SURS napoveduje celo 5,6 milijona. Zna biti, da nekajurni turisti v tej statistiki umanjkajo.

Če kaj, moji kolegi in naročniki vedo, da za razumevanje porabnikov ni dovolj ali je celo škodljivo, če izhajamo iz sebe. Zato se nikar ne čudimo, da je namreč samo dobre štiri odstotke prebivalcev Slovenije v zadnjem letu dopust preživljalo s potovanji po različnih državah. Ali, samo šest odstotkov je del počitnic namenilo mestnemu oddihu. Je pa zato vsak deseti počitnikoval v toplicah ali vsak četrti na plažah oziroma v resortih. (Vir:Mediana TGI)

Polovica prebivalstva Slovenije je med aktivnostmi, v katerih najbolj uživa na počitnicah in potovanjih, izbrala sproščanje, z drugimi besedami poležavanje, sončenje na plaži in preživljanje časa z družino. Le dober odstotek pa jih uživa v delavnicah učenja lokalnih veščin, če si pogledamo še dno lestvice počitniških aktivnosti. (Vir Mediana TGI).

V naših krajih je višek dopustniške mrzlice še vedno poletje. Torej višek dopustniške vročice. Na začetku letošnjega poletja tudi višek vročine.

Konec koncev, če si kot turist sredi viška sezone že marsikje nezaželen, je sproščanje in poležavanje še kako prijetno in udobno v vonju po svojem tudi doma, še zlasti, če si zares vzameš čas zase in za družino. Če ni iz obupa, je lahko na tej strani vseh vrst žice prav lepo, z malce domišljije, ki se razbohoti v navalu sproščenosti, pa je lahko celo dih jemajoče.

Kolumna je bila prvotno objavljena v julijski, 457/458. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]