• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kje si (če nisi na Facebooku)?

Želela sem si stopiti v stik z znanko, ki jo stalno srečujem na ulici in ji obljubljam, da ji bom poslala neke spletne povezave. Seveda nimam njene telefonske številke kot tudi številk drugih ljudi, s katerimi komuniciram izključno po e-pošti ali sporočilnih aplikacijah družbenih omrežij. Namenim se jo poiskati na Instagramu in Facebooku, a opazim, da je nikjer ni, zato za njeno številko prosim prijateljico, da bi ji pisala na WhatsApp. V glavnem, resnično sem se potrudila, da bi prišla do nje, kar ji tudi povem, ona pa mi odvrne: »Začasno sem zapustila 'fejs' in 'insta', da bi si malo prečistila možgane!«

»Blagor ti,« je bilo vse, kar sem ji lahko rekla. Tega mi sicer nihče ne brani, a se zaradi službe ne bi mogla kar tako povleči z družbenih omrežij, čeprav čutim, da mi jemljejo veliko časa in koncentracije. Vse bolj poslušam ljudi, ki se pritožujejo nad obremenjenostjo s svojimi napravami in nenehnim tokom novic, a le malo se jih hladnokrvno odloči za odvajanje od njih. Razlogi za to so verjetno strah, da bodo zamudili nekaj pomembnega (FOMO), dejstvo, da so »vsi tam« in seveda navajenost.

Vendar pa v zadnjem času opažamo, da nismo samo ljudje tisti, ki se odločamo, da bodo zapustili družbena omrežja, temveč so to začele početi tudi nekatere blagovne znamke. Veriga pubov Whetherspoons svoje odločitve, ki so jo mediji označili za izjemno bizarno, ni prav dobro pojasnila. Omenili so »trolanje« in zavzeli stališče, da zaprtje strani na družbenih omrežjih ne bo vplivalo na njihovo poslovanje. Da niso nezadovoljni samo gostinci, je pokazala tudi blagovna znamka Lush, katere voditelji so objavili, da so utrujeni od boja z algoritmi. Profili na družbenih omrežjih pa ne ugašajo le v Severni Ameriki, tudi v Veliki Britaniji je vse več podjetij, ki nočejo več plačevati za to, da bi se pojavljala v toku novic uporabnikov.

Če menite, da je to samo neka zanimivost iz sveta, se motite. Neka banka v Srbiji je pravkar objavila, da se umika s Facebooka in Instagrama. V enem od odgovorov na komentarje so kot razlog navedli prepričanje, da njihovi ustaljeni komunikacijski kanali omogočajo najboljši način podpore strankam.

Če bi na to pogledali s senzacionalističnega vidika, bi lahko rekli, da blagovne znamke počasi odhajajo z družbenih omrežij, da Facebookov algoritem deluje proti njemu in da bo teh nekaj znamk opogumilo tudi druge, da storijo enako. Vendar pa je pri tem treba razmišljati, ali je optimizacija komunikacijskih kanalov v skladu z izdelčno oziroma storitveno kategorijo. Gostincem je v interesu, da se ljudje družijo v resničnem in ne virtualnem prostoru, medtem ko so banke tudi pred družbenimi omrežji imele intenzivno komunikacijo s svojimi komitenti preko uveljavljenih in razvejanih komunikacijskih kanalov.

Ko gre za ljudi, je stanje drugačno. Številni začenjajo družbena omrežja prepoznavati kot vir negotovosti in frustracij, vse več pa se govori tudi o njihovem vplivu na duševno stanje uporabnikov. Telefoni nam omogočajo, da si omejimo čas, ki ga preživimo na določenih aplikacijah; metoda pospravljanja doma po Marie Kondo se počasi prenaša tudi na druga področja življenja in v tem zmanjševanju potrošnje in minimalizmu se bo konkurenca za pozornost potrošnikov zagotovo še povečala. V takšnem stanju morajo blagovne znamke izpolniti vse, kar obljubljajo, ne biti ne preresne ne banalne, se povezati z resničnim življenjem potrošnikov in ga pomagati izboljšati s svojimi vsebinami.

Medtem pa ne pozabite upoštevati tudi telefonov!

Kolumna je bila prvotno objavljena v junijski, 456. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]