• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Brez zaupanja podjetja čaka trd pristanek

Odziv na odziv desete najslabše letalske družbe na svetu. Ali o tem, da je zaupanje tisto, ki razpre tako naše srce kot tudi denarnico.

Foto: Pixabay

»Empatija je supermoč,« je pred časom dejal spletno slavni podjetnik Gary Vaynerchuk ter krilatico dopolnil z razlago, da se vedno refleksno poglobi v vprašanja »o čem razmišljajo drugi in kako stvari vplivajo na druge«, zaradi česar da je »postal dober komunikator, prodajalec, brat, vodja in predvsem … prijazen.« Diametralno nasprotje je piarovski odziv 10. najslabše letalske družbe na svetu, ki se je glasil: »Če je nekdo ziheraš in ne prenese, ko ne gre vse po planu, potem je boljše, da ostane doma.« Pomanjkanje empatije pa je le vrh ledene gore, ki se imenuje odsotnost razumevanja razlogov za obstoj in delovanje.

Letalsko prevozništvo je brutalen posel, z vseh vidikov. V Evropi je to silno konkurenčna panoga, saj – po nedavnih podatkih, ki jih navaja The Economist – v EU deluje 135 letalskih družb. Za primerjavo – 70 odstotkov trga ZDA jih obvladuje le pet. Število letalskih družb v Evropi sicer upada; samo leta 2018 jih je 14 prenehalo delovati. Konsolidacija je okrepila določene igralce, proti katerim drugi vse težje tekmujejo. Resno konkuriranje ponudnikom z Bližnjega vzhoda, kjer država subvencionira največji strošek – gorivo –, pa je tako ali tako nemogoče. Lokalno-regionalno konkuriranje, ki je še pred leti delovalo kot dobra poslovna premisa, pa se ni uresničilo. Ljudje so ugotovili, da so letališča v mestih, ki so nam morda kulturno daleč (Zagreb, Trst, Benetke), fizično zelo blizu, hkrati pa so še bolje povezana s svetom.

Vse to so javna in ne prav težko dojemljiva dejstva, ki jih gotovo zelo dobro poznajo tudi pri deseti najslabši letalski družbi na svetu. Glede na njihov nastop na trgu v zadnjih mesecih, pravzaprav letih, pa nisem povsem prepričan, da poznajo razlog lastnega obstoja in delovanja. Kaj bi morali ljudem ponujati, kakšne njihove težave reševati, katere prednosti konsistentno dostavljati in kakšne bolečine odpravljati? V kakšnem poslu pravzaprav so?

Letalske družbe so v transportnem poslu, kajne? Ne. Letalski prevozniki so v poslu zbliževanja ljudi na osebni in poslovni ravni. So v poslu poenostavljanja življenja zaposlenih in željnih dogodivščin (ter njihovih bližnjih). So tudi v poslu omogočanja ljudem, da se dobro počutijo – statusno in fizično. Ob tem so tudi v poslu zagotavljanja duševnega miru. Poleg tega so tudi v poslu zagotavljanja vrednosti in razpoložljivosti najvišje rangirane valute mnogih – časa. A nad vsem tem so v poslu izpolnjevanja pričakovanj. Koliko je vredno izpolnjeno pričakovanje, da bo pogumni podjetnik prišel na težko dogovorjeni sestanek v London? Ali izpolnjena obljuba hčerki, ki nestrpno čaka, da bo njen pogosto odsotni očka zašumel v njeno sobo z vrečko iz »dutyfreeja« takrat, ko je rekel, da bo? Ali pa zagotovljeni netežavni nadaljnji povezani let na mukotrpno zdravljenje, ki v Sloveniji ni na voljo? Letalske družbe so v poslu gradnje in negovanja zaupanja. Letala so le orodje, ki pri tem lahko pomagajo – še posebej, če pridejo in grejo ob dogovorjenem času na dogovorjeno mesto.

Vsi, ki smo kadar koli vstopili v kakršen koli odnos, vemo, da je zaupanje tisto, ki razpre tako naše srce kot tudi našo denarnico. Madžarski pesnik Janos Pilinszky je človeška srečanja primerjal s poskusi gradnje mostov. Slednje implicira, da si obe strani želita sodelovati pri uresničevanju pozitivnega odnosa. Gradnja mostov zahteva načrtovanje – enako velja za gradnjo zaupanja in empatije, ki jih dolgoročno uspešna podjetja tkejo v kulturo podjetja. Zavedajo se namreč, da je kultura podjetja tista konkurenčna prednost, ki jo je težko (celo nemogoče) posnemati, prekopirati, ukrasti ali prevzeti. Tovrstna podjetja tudi znatno bolj lahkotno in z manj posledicami prebrodijo težke trenutke.