• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Red Bull ti da krila vs. Recess ti da pavzo

Prvič, drugič, tretjič!« je zahtevala naročnica od našega raziskovalca, ko smo ji na delovni sestanek prišli predstavljat skoraj celo leto trajajočo raziskavo med različnimi poslovnimi javnostmi na štirih trgih, izvajali pa smo jo v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan v Sloveniji in njihovimi ekvivalenti v drugih državah. Poznala je vse postopke dela, aktivno je sodelovala ves čas, njena pričakovanja so bila izjemno visoka, premosorazmerna z njenimi zahtevami.

Nič kaj čudno torej, da je zahtevala tri glavne ugotovitve, tri glavne rešitve, tri glavne smernice za njihovo poslovanje, kar na izust. (Pozneje je Siemens študijo Monitor trendov energetske učinkovitosti natisnil v knjižnem formatu na več kot sto straneh.)

Po mesecih dela desetin vpletenih strokovnjakov z družboslovnih in tehničnih področij, več jezikovnih različic, bolj in manj razvitih trgov, se zdi, da poznaš vse in vsako podrobnost. Veš jo na pamet, kar vidiš jo v poročilu, znaš jo povezati z vzroki in posledicami, hkrati pa je jasno, da vzpostaviš kritično distanco in kot iz rokava streseš najpomembnejša spoznanja. Takšno je delo nas, trženjskih raziskovalcev. Žene nas radovednost, poganja nas strast, hranimo se z znanjem, učimo se od boljših, bogatimo z izkušnjami, razvijamo pa se z inovativnimi pristopi in z zahtevnimi naročniki.

Dokler se porajajo vprašanja, ki jih je pri najuspešnejših igralcih na trgu vedno več kot samozadostnih odgovorov vsevednih »CEO-tov«, se nam za prihodnost ni bati.

Izzivi in vprašanja, s katerimi se sooča marketing in poselnasploh, so ta čas in bodo v letošnjem letu tudi naslednji: pogosteje in–in kot ali–ali. Če bi pridno sledila prijateljem, ki se ponašajo s pisanjem in izidi knjig, bi jih navedla velikoveč kot pet.

Kriza vs.optimizem

Saj ne, da bi si zatiskali oči pred realnostjo, ampak da bi v istem hipu, ko ima nemška avtomobilska industrija manj naročil, klecnili tudi mi?! Konec leta 2008 mi je direktor mednarodne trgovine s pohištvom potarnal nad negativnimi novicami v slovenskih medijih, da negativno vplivajo na njegovo prodajo. Opazil je, da ko nemški mediji objavijo vest o potrošniškem opitmizmu, se prodaja poveča tudi v njegovem podjetjuv Sloveniji. Končno beležimo rast indeksa potrošniškega optimizma tudi v Sloveniji, le redkim koristi ustrahovanje s krizo že danes. Ob rob velikim naslovom o prihajajoči krizi sem zasledila tudi miniaturno novičko, da je letošnji dober začetek leta na evropskih in svetovnih finančnih trgih prinesel optimizem.

Globalno vs.lokalno

Vedno pogosteje se vodilne svetovne blagovne znamke z vrha različnih lestvic najboljših in največ vrednih obračajo na nas z vprašanji o lokalnih posebnostih potrošnikov. Čeravno se Slovenija meri v decimalkah v njihovem svetovnem tržnem deležu, jih zanima, kako nam prilagoditi okus, embalažo, prodajni kanal, ton komuniciranja, nabor medijevin nagovor prodajalcev, da bi zadržali zadovoljne potrošnike in pridobili nove. Globalni uspeh je možen le s podrobnim uvidom v lokalne trge.

Generacija Z vs. generacija BB

Vsi bi se ukvarjali s poganjki, nikomur ni mar za zrele sadeže. Vsaj po zanimanju v člankih, prispevkih in nastopih na konferencah. Ko je pa tako privlačno poslušati o novih načinih doživljanja realnega in virtualnega sveta, tehnološko napredni in povezanigeneraciji, prenasičeni z instantnimiinformacijami, njihovih norih idejah in ugibati, kaj bo, če bo, ko bo. Realnost pa je tudi tu in zdaj večinska stara in starajoča se populacija generacije X in »baby boomerjev«z največjo kupno močjo in z močjo odločanja. Vsaka generacija ima številne skupne značilnosti, tržni segmenti pa so le redko generacijsko homogeni.

Klasika vs. splet

Še do nedavno je splet kot vse pomembnejši (prodajni) kanal posegal na področje prodaje knjig, sčasoma pa kar na vse po vrsti: tehnični izdelki in modni dodatki, vstopnice, potovanja,  oblačila, obutev, zdaj že tudi hrana, bančne storitve, zavarovalniške storitve, da ne govorimo o vseh vrstah spremljanja klasičnih medijev na spletu in osvajanju rekordov razširjenosti in vpliva družbenih omrežij. Splet je vzporeden svet. Že doslej je spremenil številne poslovne modele, z internetom stvaripajih bo še več. Priložnosti ne bo zmanjkalo nikoli, niti za najbolj nišne igralce na trgu. Vprašanje časa pa je, ali lahko novi nacionalni in mednarodni zakoni zaustavijo ali vsaj upočasnijo osvajalske pohode največjih, kot so Amazon, Google in Facebook. Bezosov razdor zakona jih verjetno ne bo. Kitajci pa so aktivni.

Garati vs. počivati

Vse pogosteje se poudarja pomen prostega časa. Garači, ki so priznavali, da delajo prekomerno in so se njihovi uspehi premosorazmerno povezovali z vloženim trudom in časom, niso več v modi. Svetovno znani podjetnik, milijarder, ki zdaj vlaga tudi v start-upe v regiji, je dal moder nasvet, v slogu: nisi dober, če delaš vse dni v tednu, pač pa če tisto, kar jaz naredim v petihdneh, ti narediš v dveh. Odlično, pozdravljam tolikšno učinkovitostin se je začenjam učiti. V New Yorku pa srednji in višji razred milenijcev pozdravlja in po navdušenju na Instagramu že uživanovo gazirano vodo Recess z vsebnostjo CBD-ja in drugih snovi, ki naj bi zmanjšale stres, izboljšale pa spomin in odpornost. Obisk wellnessa traja vsaj nekaj ur, še raje nekaj dni, pločevinka gazirane vode pa deluje takoj, v času popoldanske pavze, namesto kave, cigarete ali kukija. Učinkovit počitek.

Kolumna je bila prvotno objavljena v marčevski, 453. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]