• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako pristati na tleh?

Dobro počutje je cenjena življenjska valuta. Zato je želimo imeti čim več in je zapraviti čim manj. Treba pa je razumeti, da – tako pač je s cenjenimi stvarmi – obstaja tanka meja med pravo mero in, recimo temu, razpoloženjskim pohlepom. Obsedenost z dobrim počutjem je namreč podobna obsedenosti z denarjem. Če v ravnanje z denarjem ne vkalkuliraš tveganja in težkih obdobij, potem je do financ nemogoče vzpostaviti zdrav odnos. Če v ravnanje s svojim počutjem ne vkalkuliraš turbulentnejših obdobij, potem tudi s svojim dobrim počutjem ne boš imel zdravega razmerja.

Strah pred težavami

Pred kratkim sem se mudil na vseevropskem kreativnem festivalu v Barceloni, kjer smo tako v žiriji kot tudi na predavanjih veliko govorili in poslušali o vse bolj okrnjenih možnostih o dobrem počutju v naši panogi in organizacijskih izzivih spopadanja s tem. (Če je včasih veljalo, da so oglaševalci predvsem lepo zagoreli, so zdaj izgoreli.) V bolj sproščenih pogovorih s kolegi iz tujine pa sem opazil, da je njihov strah pred izgorelostjo in resnimi telesnimi boleznimi tako ohromljujoč (no, toliko o 'sproščenih' pogovorih), da me pravzaprav čudi, kako v takšnem krču lahko sploh še pridemo do tako izjemnih idej, kot smo jih lahko občudovali in nagrajevali na festivalu. Kreativnost je namreč najboljša, ko se lahko v celoti prepustimo – ko se v bran pred zunanjim svetom premažemo s teflonom, se potunkamo v alfa valove svojih možganov in snujemo v vsem neskončnem prostranstvu, ki nam tako čudovito prišepetava ideje, domislice in rešitve. In prav zato, ker jih prišepetava, moraš biti na tem potovanju umirjen in sproščen, sicer pravih ne slišiš.   

Strah pred samimi seboj

Zaradi vseh 'bavbav' zgodb o tej sodobni epidemiji izgorelosti, raka in ne vem, česa vse še ne, nas je torej strah, da bomo strmoglavili, da nas bo pokopalo, da ne bomo opravilno sposobni, da ne bomo mogli skrbeti zase in za svoje družine in da si bodo vse to o nas mislili tudi drugi. Ko sem sam strmoglavil in so me prežemali takšni strahovi, sem si sprva želel le zavrteti čas nazaj in v svoje življenje pravočasno vnesti popravke, ki me ne bi pripeljali do tako surovega soočenja s samim seboj. A zdaj sem za to izkušnjo neskončno hvaležen, saj sem se le tako v resnici spoznal in se naučil docela ceniti življenje. Predvsem pa sem si ustvaril nove kapacitete za učenje, hvaležnost in ponižnost, ki so sveta trojica dobrega počutja. (Če ponižnosti seveda ne zamenjujete s servilnostjo in pohlevnostjo.) Ker je korekcije v življenje manj nevšečno vnesti pravočasno, se poskušajte spoznati, si pojasniti svoje motive in vzgibe in nato začnite delovati v skladu s spoznanji. Če vam to ne uspe pravočasno, pa se ne bojte težkih obdobij. Poglejmo, kako v teh ukrepati v petih korakih: 

1. Sprejmite dejstva: Ko vsaj približno ugotovite, kaj za 'frdamanega' vraga se je zgodilo, se s situacijo čim prej sprijaznite ... Hm, v trenutku, ko sem to zapisal, me je začelo prvič zanimati, zakaj se sploh reče »sprijazniti«. Najbrž zato, ker smo s sprijaznjenjem z dejstvi prijazni do sebe. Vemo, da se zaradi nastale situacije ne smemo gristi, ampak se moramo pregristi skozi. Zaradi minimalnih zalog energije je torej najbolj smotrno to, da smo dobri do sebe in si ne očitamo preveč.

2. Ukrepajte: Ko se enkrat razlepite, tega ne smete tiščati v sebi. Tiščanje v sebi (čeprav gre za tako domač slovenski sindrom, kot je škatla Domačice na kuhinjski mizi) vas je namreč tudi pripeljalo do tega. Zato se nemudoma pogovorite; s prijatelji, svojci, šefom, zdravnikom, svetovalcem, terapevtom, gurujem, zdravilcem, nindžo ... Ali pa si sestavite kombinacijo sogovornikov, ki vam je najbolj blizu. (Priporočljivi so strokovnjaki, seveda. Nindž ni ravno veliko. ;) Takoj, ko boste uvideli, da v resnici ni nič skrajno in nepopravljivo narobe in da niste ne prvi ne zadnji na svetu, ki to preživlja, si boste lahko vsaj malo oddahnili in naredili prvi korak k okrevanju.

3. Učite se: Mogoče se vam bo zdelo za lase privlečeno, a ne pozabite, da pravilne stvari vedno tičijo v preprostih izrekih – to se vam je zgodilo zato, ker se morate v življenju še nekaj naučiti. Kako biti dobri do sebe, kako napredovati. Morate se naučiti, da boste lahko učili druge. Zato zavijete v pravo lekarno – v knjigarno. Sam se vedno opremim s knjigami, ki so mi v uteho, ki mi nastavijo ogledalo, ki me naučijo marsikaj novega o sebi, o naši duši, o naših možganih, o zgodovini velikih mož in žena, o tem, kaj vse smo kot ljudje.

4. Odkrivajte se: Informacije po definiciji znižujejo kaotičnost sistemov (čeprav se zdi, da informacije, ki jih dobivamo iz medijev, večinoma počnejo ravno nasprotno), zato si prisluhnite. Globoko v sebi dobro veste, kaj je res prav za vas.

5. Nadaljujte z (boljšim) življenjem: Zapomnite si – to se vam ni zgodilo, ker ste šibki, ampak ker ste bili predolgo preveč močni. Zato je čas, da si dovolite tudi malo razbremenjenosti, kar vam bo dalo novih moči za pravilnejše življenje.

Kolumna je bila objavljena v novembrski, 450. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]