• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Preko ESOMAR na vrh lestvice najbogatejših

ESOMAR je svetovna neprofitna organizacija, ki uveljavlja pomen trženjskih raziskav, raziskav javnega mnenja, družbenih raziskav in podatkovne analitike že več kot sedemdeset let. V sodelovanju z ICC, Mednarodno gospodarsko zbornico, je bil zasnovan in uveljavljen mednarodni Kodeks etičnega ravnanja in spoštovanja etičnih pravil za vse vrste trženjskih raziskav, tudi najsodobnejših. Bolj kot plačevanje članarine je za vseh več kot šest tisoč individualnih članov in preko štirideset tisoč profesionalcev z vsega sveta obvezujoče spoštovanje kodeksa. Vsaj sama tako mislim in zaželeno bi bilo, da ga vsi spoštujejo.

Podobno kot v vseh klubih in združenjih, ki dajo kaj nase, lahko postane član posameznik ali po novem podjetjele na povabilo drugega člana. Novinec, ki ne ve, da sem jaz predstavnica Esomarja za Slovenijo, karsicer sploh ni čudno, saj se v tej vlogi redko predstavljam in pojavljam, se obrne na svetovno centralo v Amsterdamu. Tu zainteresiranega napotijo na nacionalnega predstavnika zadnjih nekaj let, ko na Hrvaškem niso imeli svojega, so se name obračali tudi Hrvati. Moja naloga, ali bolje,poslanstvo, je, da podpišem interesentovo vlogo, s katero izjavlja, da bo spoštoval mednarodni etični kodeks, orodje samoregulativne stroke.

Tudi po mnenju drugih jaz ne bi bila jaz, če ne bi tudi te svoje vloge vzela izjemno resno. V geografsko obvladljivih razdaljah zaostrim pogoje sprejema v članstvo in mu pridenem dostojanstvo do te mere, da se z vsakim prosilcem srečam v živo, mu predam Kodeks, ki smo ga na Mediani prevedli v slovenski jezik, ga pogledam v oči in povem, da sem seveda zelo ponosna, da se nam želi pridružiti.

Vrhunec strokovne iniciacije nastopi s pogledom iz oči v oči in mojo izjavo, da sem se pred svetovno strokovno javnostjo zavezala, da medse sprejemamo le člane, ki bodo v katerikoli fazi raziskovalnega procesa ravnali etično, zato me veseli, da sprejema to zavezo. Nikoli ne pozabim povedati niti, da še kako nisem arbiter, da ga v primeru kršitve ne čaka sodišče, kvečjemu le razsodišče. Dodam tudi, da ne hodim naokoli in ne izvajam nikakršnega nadzora, da pa moram prisluhniti pritožbam konkurentov in izreči opozorilo, čebi prišlo do kršitve.

Osem, samo osem,podjetij v Sloveniji ima svoje predstavnike v Esomarju, ki nudi tudi napredna znanja in bogato zakladnico digitaliziranih opisov primerov iz prakse. To so glavna raziskovalna domača in tuja podjetja ter Studio moderna;ta trenutekedina družba v Sloveniji, katere primarna dejavnost ni raziskovanje. Zagotovo pa je njihov pomemben del uporaba internih obstoječih podaktov, podatkovna analitika in povezovanje s komplementarnimi podatkovnimi zakladnicami. Lastnik se je že nekjakrat pojavil na vrhu lestvice najbogatejših. Vzročne zveze med članstvomv Esomarju in ovrednotenjem premoženja ne morem niti poskusiti dokazovati. Naslov je pa zato privlačen.

Leta 2013 je vrednost naložbv trženjsko raziskovanje v svetu znašala dobrih štirideset milijard dolarjev, šest milijard manj, kot je bil takrat »težak« najbogatejši Zemljan Bill Gates. Po najnovejših podatkih združenja se je lani na tem trgu obrnilo šestinsedemdeset milijard dolarjev, kar je samo še dve tretjini vrednosti Jeffa Bezosa. V Sloveniji naj bi se po uradnih podatkih, ki temeljijo na bilančnih izkazih, obrnilo le pičlih šestnajst milijonov ali dobrih sedem dolarjev na prebivalca. Osemkrat manj kot na najbolj razvitem trgu, v ZDA, ki skupaj z Veliko Britanijo realizirata oseminpetdeset odstotkov svetovne vrednosti trženjskega raziskovanja.

Na svetovnem kongresu v Berlinu, kjer se je zbralo več kot tisoč udeležencev z vsega sveta, med nami petina naročnikov raziskav in kar triindvajset odstotkov mladih do 35-ega leta, sem z glavo, potisnjeno med ramena,morala priznati, da mi za Slovenijo na osnovi preprostega vprašalnika ni uspelo zbrati niti deležev po panogah niti po raziskovalnih metodah. V ZDA, na primer, največ investirajo v raziskave medijev in zabavne industrije ter farmacije, skupaj deset milijard dolarjev, v vsako po približno pet milijard.

Tradicionalne raziskave v svetovnem merilu že leta ne naraščajo. Med vsemi deležniki je pri tradicionalnih raziskavah v središču etičnega ravnanja potrošnik in varovanje podatkov. Zato uvedba GDPR s tega vidikani povzročila nobenih pretresov, je pa vseeno vzor kolegu iz Kitajske, ki ga je moral po naročilu kitajske vlade podrobno preučiti, da bi nam lahko sledili.

Nove segmente, kot so svetovanje, informacijsko tehnološke raziskave, podatkovna analitika, big data, modeliranje, uporabaumetne inteligence, spletna analitika, merjenje spletnega prometa in raziskave družbenih omrežij, vrednotijo že na več kot trideset milijard dolarjev.

Zaupanje v trženjske in raziskave javnega mnenja s(m)o gradili desetletja. Ne dovolimo si, da nam ga kdo ali kaj uniči v sekundi. 

Kolumna je bila objavljena v oktobrski, 449. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]